Akademija za čarovnike in čarovnice
 
KazaloCalendarPomoč pogostih vprašanjIščiSeznam članovSkupine uporabnikovRegistriraj sePrijava
Novice
Do septembra lahko še prosto nadaljujete svoje zasebne RPGje in ste nagrajeni s katerim od čarobnih predmetov.

Z začetkom šolskega leta pa se bo tudi na Bradavičarki začelo novo šolsko leto, ki bo prineslo nove posebnosti.

Več o zgodbi si preberite tu: LINK

Predmet vam bo na pot postavil admin, ko bo iz vaših postov razvidno, da si ga zaslužite.

Trenutni RPG čas: pomlad
Prijava
Uporabniško ime:
Geslo:
Avtomatična prijava ob vsakem obisku (priporočamo): 
:: Pozabil/a sem geslo
Latest topics
» Spalnice (fantje)
Ned Okt 05, 2014 3:38 am by Natalie Aurea

» Chat & Spam
Sre Avg 13, 2014 7:10 am by Fenris Wolffe

» Klobuk Izbiruh
Pet Mar 15, 2013 8:50 am by Thomson Marley

» Oglasi & Razglasi
Tor Dec 04, 2012 8:42 am by Septimus Rex

» Knjižnica
Sob Avg 25, 2012 8:55 am by Roseanna Scott

» Kalodont
Tor Avg 21, 2012 9:59 am by Roseanna Scott

» Prepovedani gozd
Čet Avg 16, 2012 12:15 pm by Rei Oal

» RPG Finder
Sre Avg 15, 2012 6:39 pm by Alejandra Perroni

» Južni stolp
Pon Avg 13, 2012 12:34 am by Niall Horan

» Vzhodni hodnik
Pet Jul 27, 2012 12:20 am by Skyle Wall


Share | .
 

 Knjižnica

Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Go down 
Pojdi na stran : Previous  1, 2
AvtorSporočilo
Mathias Aurel
5. letnik Pihpuffa
avatar

Število prispevkov : 77

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Knjižnica   Sre Mar 28, 2012 9:01 pm

"Morda pa res, življenje je zelo nepredvidljivo" ji je prijazno odvrnil in upal, da bo do take situacije res prišlo. Mathias kajpada ni bil tip fanta, ki bi dekletu razodel svoja čustva, a tokrat si ni mogel zanikati, da do te Drznvraanovke čuti nekaj več. Ali je šlo zgolj za simpatijo, ali morda celo kaj več, ni vedel, toda tovrstnih občutkov ni gojil še do nobenega dekleta. Ko je omenila ples in mimogrede še njegovo plesalko, si ni mogel pomagati, da se ne bi turobno nasmehnil in zgolj površno ošinil svoje obličje. A ni mu uspelo, da bi predolgo razmišljal o sebi, saj ga je presenetil Harmonyn odgovor v zvezi s plesom.Zanimivo, prvo dekle, ki ne izkazuje navdušenja do plesa. Še ena podobnost več, ki si jo deli z menoj. Ta misel ga je razvedrila in mu dala novega pogona, ki ga je v takih trenutkih vsekakor potreboval. Če ne bo storil nič, ne bo dobil nič, če pa napravi en korak, bo vsaj njegovo življenje malo manj enolično. "Če res tako misliš, si ena redkih in se ti zahvaljujem. Ne bom se vtikal vate, saj čutim, da o svoji razlogih glede plesa ne želiš govoriti. Navsezadnje tudi jaz najbrž ne bi šel nanj, če me ne bi tisto dekle samo povabilo." Znova se je zazrl v tla in tokrat ga je Drznvraanovka povprašala o tem, kaj je tam tako zanimivega. To vprašanje ga je zmedlo, saj ni vedel, ali misli resno, ali ga zafrkava, ali pa se mu rahlo norčuje. V hipu jo je pogledal v oči in skomignil z rameni, kot da še sam ne ve. Tedaj je zbral ves svoj pogum, ki ga je kopičil tekom celotnega pogovora in se ji še rahlo približal. "Harmony, bi šla... Te lahko povabim na pijačo v Meryascoveeno? Jutri je sobota in ni predavanj, tako da če bi si slučajno želela... Saj povsem razumem, če ti ni do moje družbe, ampak vprašam vseeno." Čeprav mu je oči vleklo proti tlom, jo je zdaj opazoval in na njegovih ustnicah je bil rahli nasmešek. Zavrnitve se ni bal, saj jo je skorajda pričakoval, a nervozen je bil vseeno in čutil je lahko, kako ima potne roke.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
Harmony Aitken
5. letnik Drznvraana
avatar

Število prispevkov : 37

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Knjižnica   Pet Mar 30, 2012 7:27 am

Ah z veselejm bi šla na ples če bi imela s kom plesati, vsaj prijateljico ali pa nekakšno družbo je razmišljala, vednar se je kaj kmalu odločila, da se ga ne bo udeležila, saj so se mu vsi, ki jih je bolje poznala odpovedali že kar na začetku. "Jah saj nimam posebnega razloga zakaj ne grem" se je želela izmuzniti odgovoru saj mu ni hotela razlagati nekakšnih težav, ki se ji sploh niso zdele ne vem kako problematične. Nekaj časa je ostala tiho in strmela v rob lesene mize, ki je bil popisan z vrezninami. Na skrajenm desnem koncu je opazila z majhnimi in krivimi črkami zapisano 'avada kadavra' nekaj časa je opazvala napis, saj je takoj prpeoznala pomen besed, zdelo se ji je predvsem čudno zakaj bi učenci kaj takega napisali sem, malce se je nagnila in napis potipala, čutila pa ni nikakršnih vreznin čeprav je izgledalo kakor da so tam. Opazila je da Mathias nekaj globoko razmišlja in da sploh ni opazil njenih potez. Nasmejano se je vzravnala nazaj ob svoj stol in poslušala vprašanje, ki je prihajalo iz njegovih ust. Harmony se je počutila nekoliko nelagodno saj je kar čudno strmel vanjo in tudi njegovo vprašanje jo je kar precej presnetilo. "Hja saj veš, da bi z veseljem šla" je na kratko odgovorila, saj se je veselila spoznavanja novih ljudi in imela je res nenatrpano sobota tako, da je imela čas. Ni bila prepričana ali jo je povabil ven ker si želi le malo družbe ali ker mu je morda všeč. Sploh ni želela razmišljati o tem le veselo ga je vprašala "ob kateri uri pa?"

(sori za pozen odgovor pa ker je tok mal, res nimam idej)
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil http://hogwartstt.slovenianforum.com/
Sophia Andrastos
6. letnik Drznvraana
avatar

Število prispevkov : 39

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Knjižnica   Pet Apr 06, 2012 8:11 am

((don't mind me, just storming through Smile ))

Vrata šolske knjižnice so se odprla nič kaj nežno in skoznja je planila drobna rjavolaska, ki je bila očitno v veliki naglici. Sophie je komaj kaj upočasnila korak, ko je knjižničarki pomolila šopek dovolilnic za knjige s Prepovedanega oddelka, potem pa zavila med knjižne police. Knjižničarka je bila tega že vajena, saj je bila Drznvraanovka pogosta obiskovalka tako knjižnice kot tudi Prepovedanega oddelka. Že od začetka 5. letnika je namreč opravljala tudi dve samostojni raziskavi, eno s področja urokov in drugo s področja napojev, zato je bilo takole plenjenje knjig skoraj tedenski dogodek.
Ko je med policami skoraj podrla nekaj let mlajšo učenko, je vendarle upočasnila korak. Tokrat izbrane knjige so bile po večini kar vse povezane z uroki in v rokah je imela že kar zajeten kupček preden se je podala na Prepovedani oddelek. Tam je izbirala previdneje, saj ni hotela preskočiti česa pomembnega. Še predobro se je zavedala posledic svojega neuspeha, zato si ni smela privoščiti napake. Po dobre pol ure je nabrala toliko knjig kolikor je imela dovolilnic in švignila proti vratom.
"Lep dan še naprej, se vidimo kmalu," se je spotoma nasmehnila knjižničarki, ki je zgolj nekaj zagodrnjala v pozdrav. Kakor že dolgo časa, se ji tudi tokrat ni dalo preverjati katere knjige Sophie dejansko odnaša. Veselje nad tem izgubila že mnogo mesecev nazaj.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
Mathias Aurel
5. letnik Pihpuffa
avatar

Število prispevkov : 77

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Knjižnica   Pon Apr 09, 2012 1:24 am

"Lepo, potem pa sva zmenjena za soboto ob enajstih, če ti odgovarja" je prijazno odvrnil Mathias in se tedaj spomnil, da ga čakajo še nedokončani opravki v spalnici. Čez pol ure se mu je začelo spreminjanje oblik, a še ni dokončal naloge. Tisti trenutek bi se najraje pošteno brcnil v zadnjico, če bi bilo to možno, saj je imel veliko časa, pa je na to nalogo povsem pozabil. Prav predstavljal si je profesoričin strog obraz, ki ga bo grajal in mu nato še nekaj tednih povzročal nočne more. "Žal mi je, a moram te zapustiti Harmony. Čez pol ure se mi začne spreminjanje oblik, naloge pa še nisem dokončal. Se vidiva jutri." Prijazno se ji je nasmehnil, pograbil svoje stvari, ki so počivale na mizi in brž oddirjal iz knjižnice. Knjižničarka ga ni prav nič prijazno gledala, ko je stekel mimo njenega pulta, a mu je bilo tisti trenutek čisto vseeno.

(Žal mi je za tako pozen odgovor in kratek post, a nimam idej Smile)
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
Heleri Paulos
6. letnik Pihpuffa
avatar

Število prispevkov : 7

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Knjižnica   Sob Apr 14, 2012 9:08 am

Še vedno je bila malce pretresena, ker so jo dali k Pihpuffovcem, čeprav je bila zadovoljna. Njena mama je vedno govorila, da je z v Drznvraan, kar pa je Heleri težko verjela, glede na to, da temno modre ni imela precej rada. Seveda je bila njena naslednja postaja po tem, ko je v Pihpuffovskih spalnicah razpakirala svojo prtljago, prostorna knjižnica. Ne, Mai ni mislila cele dneve tiščati nosu v knjigah, toda ravno pred nekaj dnevi jo je začel zanimati nek urok, ki ga ni še nikoli poskusila izvesti, sicer pa ji ni deloval posebaj težko, rada pa bi se ga naučila. Kmalu se je že smukala med knjižnjimi policami in iskala knjigo z uroki, ki so primerni za šesti letnik. Da, v učbenik je bila že pogledala, toda o uroku ni bilo zapisano prav veliko, niti ena četrtina tega, kar bi Mai z veseljem vedela. Ko je črnolaska končno našla knjigo, je pobrskala po uroku Avis. Kmalu ga je anšla, in očitno z njim tudi zadostno količino podatkov, ki jih je želela vedeti. Ko je tako med hojo brala knjigo, medtem pa s kotički očes iskala kakšno mizo, za katero se bi lahko usedla. Takrat pa se je naenkrat, kakor nepazljiva je bila, zaletela v neko dekle. Seveda sta se obe prevrnili po tleh, knjiga pa je že letela proti tlom z vso hitrostjo in grozila, da se bo poškodovala. Samo še to mi je manjkalo, je pomislila Mai, nato pa izvlekla svojo palico in jo naperila proti leteči knjigi. "Impendimenta," je šepnila ter se na vso moč potrudila, da je urok uspel. Malce bi manjkalo, pa bi zgrešila knjigo, ki bi se verjento poškodovala, zdaj pa je upočasnelo padala proti tlem in nežno pristala na tleh. Heleri je roke oprla ob steno, nato pa desnico ponudila še dekletu, da bi ji pomagala vstati. "Oprosti," je dejala. "Moje ime je Heleri Paulos," je še dodala in se rahlo nasmehnila, nato pa se spomnila, kako ji je srce strla njena sestra Maria. Nezavedno je stopila pol koraka nazaj, ko se je spomnila, kako zelo jo je bolelo, ko je njena starejša sestra zbežala z zraočencemi n potem o njej ni bilo več sledu in nikoli več niso slišali zanjo, ne ona ne njena družina.

((Rei?))


Nazadnje urejal/a Heleri Paulos Pon Apr 23, 2012 1:33 am; skupaj popravljeno 1 krat
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
Niccolette Parkinson
6. letnik Spolzgada
avatar

Število prispevkov : 27
Age : 23

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Knjižnica   Pon Apr 23, 2012 1:22 am


for Amon;



    Vreme je bilo tipično aprilsko. Še pred dobro uro je bilo zunaj prijetno, sončno vreme, ki te je kar vabilo, da bi pustil grajske zidove za seboj, sedaj pa je lilo kot iz škafa. V nekaj borih minutah je bilo nebo polno težkih, turobnih oblakov in nekaj trenutkov kasneje so začele iz neba padati težke dežne kaplje. Nicc je imela to srečo, da se je nahajala dokaj blizu gradu in tako za razliko od ostalih študentov ni bila popolnoma premočena, kar pa ni pomenilo, da se je dežju povsem izognila. Plašč je pred vodo sicer zaščitil njene obleke, lasje pa so bili prosto izpostavljeni vremenu na milost in nemilost in ko se je zatekla med šolske zidove je iz njih že pošteno kapljalo. Stresla je z glavo in si jih z rokami za silo osušila, nato pa je segla po palici in tako lase kot plašč povrnila v prvotno – suho – stanje. Šele ko je po opravljenem delu pospravila palico se je zavedla, da je pravzaprav ostala brez razvedrila za preostanek popoldneva. Nazaj v dom se ji vsekakor ni ljubilo iti, saj je imela posedanja, poslušanja prepirov in histeričnega hihitanja za danes več kot dovolj, naslednji prostor na njenem seznamu pa je bila knjižnica. In tja se je z komaj opaznim nasmeškom na ustnicah sedaj tudi namenila. Takoj, ko je vstopila sta jo zaobjela mir in tišina, ki ju je knjižničarka tako vestno vzdrževala; motilo ju je le občasno šepetanje in škrebljanje peres po pergamentu, zvok, ki ga je oboževala. Brez, da bi posebno razmišljala se je napotila v ozadje ogromnega prostora, med visoke, zaprašene police, kamor so ostali študentje le redko zašli. Knjig na policah se pri pouku in učni snovi že dolgo ni več uporabljalo, knjižničarka pa ni imela srca, da bi jih spravila v arhiv ali pa celo vrgla stran. Nekatere so bile namreč že pošteno uničene in komaj berljive, a ravno takšne je imela Nicc najraje. Knjige, pri katerih si se moral pošteno potruditi, da si jih lahko prebral, to pa so ti nato povrnile z dvakrat večjo mero znanja kot sicer. Z roko je zdrsnila preko zdelanih knjižnih hrbtov in preučevala naslove, povsem zatopljena v svoje početje. Tako zelo, da sploh ni videla temnolase postave, ki se ji je tiho približala.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
Amon Amarth
6. letnik Spolzgada
avatar

Število prispevkov : 24

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Knjižnica   Pon Apr 23, 2012 2:46 am

(pour Nicc Smile )

Na običajno soboto bi se bil Amon prav rade volje namenil ven, v park, in si noge pretegnil po petih dneh turobnega ždenja v klopeh. Na običajno soboto bi se bil Amon prav rade volje zleknil po s kamenčki prekritem raztežaju obale, ki je ležal na južnem robu jezera. Na običajno soboto bi se bil Amon prav rade volje vrgel v mrzlo spomladansko vodo in celo zgrabil priložnost za plavanje z lignjem. A to ni bila običanja sobota, saj se je zunaj - kako tipično aprilsko - utrgalo nebo in sedaj je izpod sivkaste koprene, ki so jo prek neba razpredli oblaki, lilo kakor iz škafa. Debele kaplje so ropotale po oknih in kamenju, stalno bobnenje vode, ki se je zlivala s streh in v slapovih tekla na tla, pa je temnolascu že pričelo razbijati v glavi.

Tako mu pač ni preostalo drugega, kakor da se umakne v praktično edini kraj na Bradavičarki, kjer si bil zmožen celo v najslabšem vremenu - najsi bo ujma, snežni metež ali toča - najti miren kotiček da si si pomiril vrvenje v ušesih. Preko ramen si je ogrnil debelejši plašč, saj dež ni prav nič pripomogel k hladu, ki je vel znotraj od zime pomrzlih zidov, in se z rokami globoko v žepih namenil v knjižnico. Ko je odrinil visoka lesena vrata ga je v trenutku objel vonj po pergamentu in črnilu, ki se je ravnokar sušilo, potem ko ga je pero naškrebljalo, kakor že premnogokrat poprej. Stresel je z lasmi, da so mu zdrsnili z oči, in kratko pokimal nekaterim znanim obrazom, ki so, tako kot on, zatočišče poiskali v zakladnici znanja in kraljevini domače naloge.

Z vajenim ovinkom pri obrobnih policah se je izognil skrbnemu pogledu knjižničarke, ki ga ni nikdar posebno marala in je rada že vsak drugi izgovor, pa čeprav so bili to novi čevlji, izkoristila za to, da ga je nagnala iz svojega teritorija. Njegov pogled je begal med skladovnicami knjig in pergamentnih svitkov, ki so že davno porumeneli od starosti, iščoč kako primerno skrivališče, kjer bi se lahko potuhnil za nekaj uric in oddremal kaj sladkega. Njegovo iskanje je bilo, na njegovo veliko veselje, kaj kmalu prekinjeno, ko so mu oči zdrsnile preko več kakor dobro znane postave.

"Ohoho, Niccolette," je dejal in prečil razdaljo, ki ju je še ločila. Preko obraza se mu je raztegnil redko vidni, pristni smehljaj, ki ga je bilo običajno opaziti le še, kadar je sadistično poniževal sošolce ali švigal prek neba v lovu za štamfi. "Čemu imam čast uzreti tako poosebljeno eleganco med temi skromnimi policami?" jo je nežno zbodel, v zelenih očeh pa je zaplesala hudomušna iskrica. Že v duhu svoje male igre je Amon nekolikanj pokleknil in ustnice pritisnil ob peterico dolgih, mehkih in bledih prstov, ki jih je Spolzgadovka prav aristokratsko iztegnila. "Pa sem mislil, da boš raje iskala družbo v dnevni sobi," je navrgel, potem pa jo je meni nič tebi nič privzdignil v naročje in jo odnesel do para prostih rdečih naslanjačev, dobro zakritega pred budnim očesom knjižničarke.

Zatem ko jo je posadil v udobni naslanjač in še sam zasedel tistega nasproti nje, jo je zvedavo pobaral: "Nekam malo sva se videla zadnje čase, Nicc," je zmajal z glavo, "tako to ne gre. Prav bi bilo, da spet vržemo kako zabavo," poznavalsko ji je pokimal, njegove poteze pa je zavzel resen izraz. "Kaj si kaj počela? Hodila spat ob devetih in delala domače naloge?" v kotičkih ustnic se mu je že porajal nagajiv smehljaj, a ga je uspel potlačiti in je svoje zele oči uprl v njene, ki so se te neobičajne sobote tako čudovito ujemale z barvo neba.

_________________

Forgive me, Father,for I have sinned



I have sinned

a lot
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
Niccolette Parkinson
6. letnik Spolzgada
avatar

Število prispevkov : 27
Age : 23

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Knjižnica   Pon Apr 23, 2012 4:14 am


for Amon; :3



    Oči so ji zasanjano drsele preko zaprašenih naslovov in na obrazu je imela nekoliko odsoten nasmešek – vse do trenutka,ko je izza hrbta zaslišala njej še kako znan glas. Njen nasmešek se je počasi, lenobno še nekoliko razširil medtem, ko se je obrnila in pred seboj zagledala visokega temnolasca. ''Amon.'' je odvrnila na njegov pozdrav in v očeh so se ji prižgale nagajive iskrice. Ob njegovih besedah se je uzrla okoli sebe, nato pa z zanjo značilnim sarkastično obarvanim glasom odvrnila ''Te police niti približno niso skromne, v primeru da nisi opazil, sicer pa sem iskala kako dobro knjigo.'' Ko je kar naenkrat pokleknil prednjo je sicer nekoliko začudeno dvignila obrvi, a že naslednji trenutek je sprejela njegovo igro in mu roko položila v dlan, da ji jo je lahko poljubil. Na njenem obrazu je sedaj počival vzvišen, hladen izraz, a so jo iskrice v očeh izdajale; vsa stvar jo je namreč konkretno zabavala in take igrice je že od nekdaj oboževala, še posebno, če sta bila vključena ona in Amon. V tem primeru je bila stvar garantirano zanimiva, ne pa tako kot včasih, ko ljudje sploh niso razumeli kaj se dogaja okoli njih. ''V dnevni sobi? Človek bi si mislil, da me bolje poznaš.'' je prezirljivo prhnila in zmajala z glavo. ''Če česa ne prenesem so to brezglavi, dolgočasni prepiri samo zato ker kdo slučajno nima nič pametnejšega za početi.'' Proti samim prepirom načeloma ni imela čisto nič, a če so se ti dogajali v dnevni sobi je to lahko pomenilo samo dvoje; da je nekomu hudo dolgčas ali pa da si tako zelo obupno želi biti v središču pozornosti. Občaso so se seveda zgodile tudi izjeme, še posebno, če se je zgodilo kako varanje ali kaj podobnega, in take prepire je Nicc vedno z užitkom opazovala ter, če je bilo potrebno, dodala besedo ali dve, da se je prepir še bolj razživel. Tako je bila stvar vsaj zanimiva, ne pa če sta se dve blondinki kregali, ali si je ena sposodila lak za nohte od druge ali ne. Zatopljena v lastne misli seveda ni opazila, da se je spolzgadovcu ob njej porodila nova nora ideja in ko se je kar naenkrat znašla v njegovih rokah so se ji oči od presenečenja široko razprle, a presenečenje ni trajalo dolgo, kvečjemu trenutek ali dva, sekundo pozneje pa ga je šaljivo zbodla. ''Pa ne da se razkazuješ, Amarth?'' je vprašala in svoj pogled izzivalno usmerila v njegove zelene oči, ki so bile v pravem nasprotju z njenimi. Ko se je znašla v naslanjaču se je ozrla okoli sebe in iz naslonjal za roke odstranila nekaj (nevidnega) prahu, nato pa se je udobno namestila, prekrižala noge in se samovšečno nasmehnila. ''Amon, dragec, pa ne, da si me pogrešal?'' ga je vnovič podražila in mu pomežiknila, nato pa se je za odtenek zresnila in prikimala. ''Glede zabave imaš vsekakor prav – že predolgo se ni nič zgodilo. Samo dolgčas.'' Ob misli na slednjega se je namrdnila, kot to počnejo male, razvajene punčke, ko ne dobijo točno tistega, kar so si želele, a ko se je zavedla kaj pravzaprav počne je izraz hitro izginil. ''Marsikaj bolj zanimivega, kot so naloge in spanje.'' se mu je skrivnostno nasmehnila, nato pa mu je vrnila vprašanje. ''In ti? Si v svoji sobi loščil metlo in se pogovarjal z odsevom v zrcalu?''
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
Amon Amarth
6. letnik Spolzgada
avatar

Število prispevkov : 24

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Knjižnica   Pon Apr 23, 2012 5:20 am

mau =3

"Razkazujem? Jaz?" je prhnil ko jo je odložil v naslanjač, "človek bi si mislil da me bolje poznaš," ji je z majhnim nasmehom na ustnicah vrnil lastno opazko ter sedel še sam. Lagodno se je zleknil prek naslonjal za roke in si glavo podprl s pestjo, to pa je naslanjal na majhno mizico, ki je stala med obema foteljema. Zunaj je še vedno bliskalo in vsake toliko je težak grom zatresel celoten grad, vendar mu je v tišini knjižnice uspelo ignorirati nenehno škrebljanje dežja, ki ga je poprej tako iritiralo. Sicer je dvomil, da se bo nevihta umirila do naslednjega dne, a bil je pristaš reka "upanje umre zadnje", zato si dovolil, da mu je v ozadju misli ostal še kanec nade. Navsezadnje so bili polnočni sprehodi nadvse mikavna zadevščina, če si se poznega sobotnega popoldneva znašel zdolgočasen v družbi Niccolette Parkinson. Zelene oči so se zalesketale ob neprimerljivo spornih mislih, ki so se spotikale druga prek druge, da bi se prej usidrale v njegovem umu. "Oh, saj veš da mi brez tebe ni živeti," je teatralno zamahnil z desnico in ji ponudil prav očarljivo širok smehljaj.

Kolikor je bilo za Amona to pač možno, mu je bila Nicc v dolgih letih skupnega šolanja, neštetih potegavščin in skupnih priporov krepko prirasla k srcu. Oba sta bila - preprosto rečeno - svinje in tam kjer je druge njuno obnašanje motilo, sta se ona dva popolnoma ujela. Ob namrščenem izrazu in namrgodenih ustnicah, ki jih je trenutek kasneje zagledal na njenem obrazu, je komajda potlačil nagib da bi se na glas zasmejal; zadržala ga je izključno misel na to, da bi potem oba letela ven iz tihega kotička Bradavičarke. "Oh, Nicc no, saj me poznaš," se je zarežal ob njeni podli pripombi, "metlo mi loščijo drugi, če pa bi se kdaj pričel ukvarjati z lastnim odsevom, me ne bi videl nikdar več," se je namuznil nazaj in privzdignil eno obrv.

Tedajci se mu je utrnila nenavadna misel in nagnil se je bližje temnolasemu dekletu, ki se je prav neuglajeno razkrečilo v svojem naslanjaču. "Si že skušala najti katerega izmed teh predmetov?" jo je zvedavo pobaral in se s komolci naslonil na kolena. "Na ušesa mi je prišlo, da so jih nekateri že našli...celo nekateri v našem domu," njegov glas je postal meden in zapeljiv, ko je razpredal svoje ideje, "zdi se mi, da je takšna magija za nekatere morda preveliko breme...kaj praviš na to, da bi jim olajšala te muke?" je končal s tihim šepetom tik ob njenem ušesu, medtem pa se je bil sam že posedel na rob njenega fotelja.

S prsti je prav nežno odmaknil zavit črn koder, ki je Nicc ušel na čelo, in ji ga potisnil nazaj za uho. Njegove ustnice so nato čisto počasi sledile poti, ki so jo poprej opravile blazinice njegovih prstov; kakor dih lahkotno je zdrsnil z njimi preko mehke kože, pritisnil par poljubov na njene visoke ličnice in nato obstal pri robu ušesne mečice. Počasi, globoko je izdihnil in nato z mučno počasnostjo zagrizel v nežno meso, da se je telo pod njim kar streslo.

_________________

Forgive me, Father,for I have sinned



I have sinned

a lot
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
Niccolette Parkinson
6. letnik Spolzgada
avatar

Število prispevkov : 27
Age : 23

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Knjižnica   Pon Apr 23, 2012 6:59 am


for Amon; :3



    ''Saj prav zato, ker te poznam.'' mu je vrnila ter mu namenila enega svojih očarljivejših nasmeškov. Še v knjižnico je bilo slišati, da se je vreme zunaj pošteno razdivjalo in to ji je bilo več kot zgolj všeč. Naravnost oboževala je nevihte, besnenje vetra, bobnenje strel ter seveda bobnenje dežnih kapljic, ki jo je neverjetno pomirjalo. Mama ji je nekoč rekla, da je bila rojena na takšno noč ter da se ji to pošteno pošteno pozna na značaju. In čeprav se je Nicc zavedala, da stvar nikakor ni bila mišljena pozitivno je bila zanjo to največja pohvala, kar jo je od mame kadarkoli dobila. ''Oh, kako lepo od tebe.''je sarkastično zamrmrala na njegove besede, nato pa mu po zraku poslala poljub, ki je bil bolj ironičen kot ne. Tudi sama se obrnila tako, da se je naslonila na desno naslonjalo za roke, noge pa položila čez levo, nato pa se je kot mačka, lenobno in počasi, pretegnila. Od užitka ob občutku je zaprla oči, nato pa se ji je na obrazu zarisal zadovoljen nasmešek, ki je obstal na svojem mestu tudi, ko je že odprla oči. ''To pa verjamem.'' se je tiho zasmejala, da ne bi med police zvabila zlovoljne knjižničarke. ''Hvala bogu, da so spalnice ločene po spolih, kajti občutek imam, da s tabo v sobi človek na prosto kopalnico vsako jutro čaka minimalno dve uri.'' ob zbodljaju mu je ponudila še širok nasmešek, ki pa je, ko se je nagnil k njej počasi izzvenel in zamenjala ga je resnost. ''Predmetov?'' je vprašala in se namrščila, medtem ko je premišljevala o čem za vraga govori. Zadnje čase vsekakor ni bila na tekočem z dogajanjem na šoli, pa saj je pravzaprav zelo redko sploh bila. Če bi se ukvarjala z vsem, kar ji je prišlo na uho bi imela dela in skrbi dovolj do konca življenja, poleg tega pa je bila dobra polovica stvari tako ali tako izmišljena, ostalo pa pošteno prenapihnjeno. ''O kakšnih predmetih govoriš?'' je zmedeno in še vedno namrščeno vprašala, saj ji stvar nikakor ni šla v račun. Da ne gre za običajne predmete je ugotovila že samo s tem, da jo je Amon sploh povprašal po njih in dejstvo, da ni vedela o čem govori jo je spravljalo ob živce. Nezavedno si je grizla ustnico, medtem pa pogled še vedno upirala v temnolaščeve oči, vse dokler ni omenil, da se te 'predmete' našli tudi nekateri spolzgadovci. ob tem je najprej prezirljivo prhnila, nato pa se je kratko zasmejala. ''Kdo bi si mislil? In zagotovo je ena izmed teh, ki so te reči našli Avery.'' Njen glas je bil izrazito ciničen, sploh, ko je spregovorila o dekletu, ki je bilo sicer ena izmed Niccinih sostanovalk. Zanjo je bilo več kot zgolj dobro znano, da svoj ljubek, napudran nosek vtakne kamor le lahko, poleg tega pa je ob tem veljala za eno od lahkih deklet, ki jo je vsak lahko dobil v posteljo in prav to je sama najbolj prezirala. Dekle iz čistokrvne družine, ki se je zapravljala z phipuffovskimi brezkrvneži. vnovič se je prezirljivo namrščila, a je bila njena pozornost hitro speljana drugam; Amon se je med njenim razmišljanjem kar naenkrat znašel tik za njo in njegov šepet tik ob njenem ušesu ji je po hrbtu poslal mravljince. Nekoliko je obrnila in dvignila glavo ter mu namenila nasmešek, ki se je do potankosti ujemal z njegovim glasom. ''Vsekakor. Ne moreva biti tako kruta, da bi jih pustila trpeti.'' Njen glas je bil z vsako novo besedo nekoliko tišji, še posebno ko je na laseh začutila njegov dotik, ko pa so prstom sledile še ustnice je smehljaje zaprla oči. Oh ja, definitivno ga je pogrešala, njega in vse, kar sta v družbi drug drugega počela. Ko je počasi zagrizel v njeno mečico je vztrepetala od užitka, ki ga je nudila ta preprosta gesta in njene roke so se samodejno dvignile ter zašle med njegove lase. Pustila mu je, da je še nekaj trenutkov nadaljeval to sladko mučenje, nato pa ga je rahlo odrinila in svoj obraz približala njegovemu. ''Sem vedela, da si me pogrešal.'' se mu je zapeljivo nasmehnila, nato pa je njegove ustnice počasi prekrila s svojimi.[/b][/color]
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
Amon Amarth
6. letnik Spolzgada
avatar

Število prispevkov : 24

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Knjižnica   Pon Apr 23, 2012 7:39 am

Nicc, per favore; ;3

Za trenutek je obstal v svoji razlagi, ko se je preko Niccinega obraza razlezel povsem začuden izraz; ustnice je nekolikanj razprla, obrvi pa so se ji kar same od sebe jele dvigovati po čelu navzgor. Običajno bi jo zaradi takšnega zmedenega pogleda zafrkaval še dobršen del dneva, a tokrat je bil za spremembo preveč ujet v toku svojih misli, da bi se čemu tako obrobnemu pustil motiti. "Oh, saj veš - mislim, očitno ne veš - " je stresel z glavo in se nasmehnil samemu sebi, " zaradi 1000. obletnice šole so se odločili, da bodo po posestvu poskrili predmete s posebno magijo...? Še vedno nič?" vprašanje je namenil njenemu pogledu, v katerem se skoraj s trmasto vztrajnostjo ni hotelo izrisati spoznanje. S težkim vzdihom si je pomel koren nosu in poskusil vnovič: "Kolikor vem, je neka škrlatinka dobila copatke s krilci, ena - ali je bil eden? - izmed naših pa ima nekakšno zadevo, ki mu da vizijo smrti? Oziroma nekaj podobnega, Merlin si ga vedi, koliko resnice je v tem," zavil je z očmi ob misli na Bradavičarske trače in se posedel ob Nicc, ki se je ravno nehala pretegovati kakor najbolj promiskuitetna mačka pod soncem.

"Sem vedel da boš razumela moj vidik," je zamrmral nazaj in ujel divji ogenj, ki se je že razplamtel v njenih običajno tako hladnih očeh. Kratek, zlomljen vzdih kasneje je začutil njene prste, ko jih je zakopala med temne pramene. Globoko je vdihnil skozi nos in pustil, da mu okus njene kože opoji vse čute; z zatisnjenimi očmi je vpijal sladko-slano občutje in toliko, da ni pričel presti kakor zadovoljen maček. "Kaže, da sem te res," je vendarle zahripal v odgovor, preden je začutil omamno mehak par ustnic, ki je mukotrpno počasi drobil njegove.

Z rokami je segel nižje in eno ovil okoli njenega slokega pasu, z drugo pa je segel v goste, mehke črne kodre, ki so se ji usipali po hrbtu. S prsti je zdrsnil skoznje kakor da bi segel v svilen slap; tako nežno so mu spolzeli med prsti. S tisto dlanjo, ki ji jo je zakopal v lase, je nežno podprl njen tilnik, druga pa je z odločno vztrajnostjo pričela božati njen bok. Previdno, počasi in mehko ji je vrnil poljub, da ga je okus tistih sočnih ustnic še bolj preplavil. In nato je, s tihim vzdihom, razprl svoje lastne in ob njene nežno pritisnil svoj jezik, proseč vstopa. Pa je res minilo že preveč časa, je lagodno pomislil njegov um, ki se je že z vsem zadovoljstvom utapljal v občutjih.

_________________

Forgive me, Father,for I have sinned



I have sinned

a lot
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
Niccolette Parkinson
6. letnik Spolzgada
avatar

Število prispevkov : 27
Age : 23

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Knjižnica   Pon Apr 23, 2012 8:51 am


for Amon; :3



    Še nekaj trenutkov je zgolj zmedeno zrla vanj in se spraševala kaj za vraga ima v mislih, ko je omenil tisočletnico šole pa se je njen namrščen obraz počasi sprostil v njen običajen polovični, nekoliko aroganten nasmešek. ''Ti predmeti. '' je zamišljeno rekla, nato pa se je zasmejala. ''No, kaj posebno zanimivega vsekakor ne more biti, glede na to, da jih delijo kar vsakomur. ''Namuznila se je, medtem ko je nekaj trenutkov premišljevala, med tem pa si je zrahljala srebrno zeleno kravato, ki jo je kot del šolske uniforme imela okoli vratu in odpela nekaj gumbov na sicer do vratu zapeti srajci. Če bi sama lahko dobila katerega od teh premetov… Ob tej misli se je njen nasmešek postajal vedno bolj samozavesten, vse dokler je Amonove besede niso spravile v smeh. ''Copatke s krilci?'' Pogled, ki mu ga je namenila je za sekundo ali dve spraševal po njegovi prištevnosti, nato pa se je spremenil v smeh. ''Sploh ni čudno, da jih delijo kar komurkoli. '' je dodala, ko se je vsaj za silo umirila in je lahko normalno govorila. Zato pa se je v njene oči takoj, ko je omenil drugo stvar, neko reč, s katero imaš vizijo smrti, prikradla senca pohlepnosti, ki se je ni mogla znebiti.'' Kaj vse bi lahko storila s tem… '' je odsotno pomislila in si predstavljala tisoč in eno možnost uporabe te stvari, karkoli je pač bila. Prizemljilo jo je šele stavek o Bradavičarskih govoricah, ob katerih jo je sanjarjenje kar na lepem minilo. Vprašanje, koliko resnice je dejansko v tem je bilo vsekakor dobro in trenutno nanj ni bilo prav nobenega odgovora; opravljivke na šoli so imele namreč vražjo domišljijo, kar je nekoč izkusila tudi na lastni koži. Kak mesec ali dva so menda krožile govorice, da je spala s profesorjem napojev samo zato, da bi ji dal dobro oceno in na koncu je ta govorica prišla tako daleč, da je bojda grela posteljo samemu ravnatelju. Ob misli na to ji je še danes postalo slabo in raje se je osredotočila na prijetnejše stvari, kot je bil na primer temnolasec ob njej.
    Pogovor izpred nekaj minut je bil kmalu pozabljen. Drobni, premišljeni dotiki so jo kmalu pripeljali do tega, da ni bila več sposobna razmišljati; vse, kar je še imela v mislih je bil užitek. In Amonovi dotiki, ki so za seboj puščali ognjeno sled ugodja. Ko ji je z roko zdrsnil okoli pasu je vztrepetala in ukrivila hrbtenico, s čemer se je še bolj privila obenj. Njeno telo je gorelo od strasti ter želje po več in kmalu se je, ne da bi se spomnila kako, znašla v temnolaščevem naročju. Roke mu je ovila okoli vratu, nato pa razprla ustnice in zapredla od užitka, ko je njegove roke začutila na svojih bokih. Tudi sama je sprostila roke in z dlanmi mučno počasi prečkala njegov prsni koš ter za njim še trebuh, nato pa jih je položila na toplo, golo kožo pod njegovo srajco.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
Amon Amarth
6. letnik Spolzgada
avatar

Število prispevkov : 24

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Knjižnica   Tor Apr 24, 2012 8:49 am

Nicc je tedaj poslušal samo še z enim ušesom, pa še skozi to so informacije drsele bolj ali manj z jalovim učinkom; Amon se ni niti trudil, da bi jih obdržal v glavi. Tudi nesramni, posmehljivi ton, ki ga je uporabljala Spolzgadovka, mu je ušel s takšno lahkoto kakor je zviz pobegnil neprevidnemu iskalcu. So pa bile stvari, seveda, ki mu sploh niso ušle; recimo način, na kakršnega se je njeno telo streslo ob njegovem dotiku in na kakršen ji je izmed ustnic zdrsnil dolg vzdih. Prijetno, je zadovoljno zapredel njegov utapljajoči se um, ki je bil sicer vendarle že mnogokrat priča takšnim užitkom, a je bilo vseeno nekaj posebnega, ko ga je zajahala sama Niccolette. Po njegovem obrazu bi se nedvomno razlezel nadvse zadovoljen nasmešek, če ne bi bile njegove ustnice že prekomerno zaposlene s čim drugim, recimo s tem, da lahkotno, a obenem vse bolj zagreto poljubljajo tiste mesene, sočne, ki so pripadale zali Spolzgadovki.

Obraz je odmaknil od njenega in se z mehkim stokom naslonil nazaj v udobni rdeči fotelj. Njene roke so že jele odpenjati gumbe na že tako napol odpeti srajci in trenutek kasneje je tiste dolge, elegantne prste začutil na svoji goli koži. "Nicc," je tiho zamrmral in odprl oči, da bi ji pomagal še nekoliko nižje, kjer jo je najbolj potreboval, ko je z grozo obstal sredi giba. Ravno v tistem se je namreč izza police prikazala nekolikanj nižja, malce bolj čokata silhueta knjižničarke, katere budno, venomer čuječe oko je takoj opazilo anomalijo v njenem kraljestvu. "Vidva!" je ljubi mir knjižnice predrl predirljivi vzklik, ki se je izvil izmed njenih ustnic.

Amon pa se je, v nasprotju z običajnim študentom, odzval le z dolgim, zvonkim smehom. Leta priporov so ga bila namreč že dobro izučila, da se je potem, ko te enkrat že dobijo, brez smisla pretvarjati, da ti je važno. Kazen ju je že tako čakala in bilo bi povsem vseeno – še posebno, ko je šlo za knjižničarko – če bi zdaj začel igrati pridnega dečka. Tako ali tako ga je že predobro poznala in ga je že več kakor ducatkrat kar s palico in nič kaj milimi grožnjami nagnala skozi svoja vrata. S prav morganinega nasmeška, ki se ji je razlezel prek obraza, mu je hitro postalo jasno, da je nameravala to upravičeno možnost za kazen več kakor dodobra izkoristiti. "Amon Artrois Amarth in Niccolette Audrey Parkinson! Kolikokrat vama moram še prepovedati spolno občevanje med mojimi knjigami?!" je nadaljevala, ne da bi količkaj znižala glasnost svojih besed.

_________________

Forgive me, Father,for I have sinned



I have sinned

a lot
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
Niccolette Parkinson
6. letnik Spolzgada
avatar

Število prispevkov : 27
Age : 23

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Knjižnica   Ned Apr 29, 2012 7:28 am


for Amon; :3



    Pogovor med njima je kmalu zamrl in nikakor ni mogla reči, da jo je to motilo. Že res, da je bil pogovor s temnolascem vedno zanimiv in da je v tem vedno uživala, a vsekakor ne tako, kot je uživala v njegovih dotikih. Nikoli ni bila sramežljivo dekle, a se za razliko od marsikaterega drugega dekleta na tem področju ni želela izpostavljati, vsaj ne pretirano. Nikoli ni spadala med pridne punčke in rada se je igrala. Oh ja, še preveč; njena posebnost je bila ta, da se ni igrala s komerkoli. Ja, bila je razvajenka, bogatašinja, ki je vedno imela najboljše, vse od oblek do česarkoli si je pač poželela. In tudi s seksom je bilo tako – svojo malo igrico je igrala po svojih pravilih zgolj z nekaj izbranimi mladeniči, morda tu in tam, ko ji je bilo dolgčas tudi s kakšnim dekletom, a kriteriji so bili zahtevni, ona kot žirija pa neusmiljena. Amon se je s svojim značajem in videzom pri njej zapisal zelo visoko, če ne celo med najboljše, in njegova družba je bila vedno dobrodošla, sploh na dan, kot je bil ta – deževen, lenoben, dolgočasen. In njegovi dotiki… ti so bili… vedno… Njene misli so z vsakim novim dotikom bolj izgubljale rdečo nit in kmalu je razmišljanje zamenjala za užitek. Vse, kar je čutila, je bil ogenj strasti, katerega plameni so drseli preko njene kože, vztrajno in brez usmiljenja. Njeno telo se je voljno in silovito odzivalo, pa tudi Spolzgadovec je bil ob njenih dotikih vse prej kot ravnodušen. Ko je z rokami zdrsnila čez njegov prsni koš proti hlačam je začutila, kako so se njegove mišice napele in od zadovoljstva je zapredla. Njegove ustnice so postajale vedno bolj zahtevne in poljubi bolj globoki, strastni, skorajda pohlepni. Ko se je odmaknil je z rokami premostila še tistih nekaj centimetrov, ki so njene dlani ločili od roba kavbojk, nato pa je nagajivo dvignila pogled. Vedoč, da ga njeno mirovanje spravlja ob pamet si je počasi, s pogledom še vedno usmerjenim v njegove oči, obliznila ustnice in ni trajalo dolgo, da se je zganil in hotel njene dlani usmeriti še nekoliko nižje. Ravno takrat pa je okoli vogala zavila zagrenjena stara coprnica, ki je sama sebi pravila knjižničarka, in začela vreščati. Preko obraza se ji je razlegel tisti satanski nasmešek, ki bi kakemu prvošolcu verjetno v kosti nagnal toliko strahu, da bi se revež kaj hitro znašel v ambulanti, ona pa je bila že skoraj vajena,da je stara coprnica ne mara. Za trenutek je otrpnila, nato pa se ji je čez ustnice razlezel širok, že skoraj pocukran nasmešek. Kazen jima vsekakor ni ušla, kar je vedela že od prvega trenutka, ko je zagledala babnico in njen samoobčudojoči nasmešek, ker ju je (znova) zasačila, in to še preden bi dejansko 'onečastila' njene preljube zaprašene bukve. Ko je ženšče še kar vreščalo, da jo je slišala vsa knjižnica, in očitno hotelo doseči vsaj kanček sramu pri njiju se je počasi, s sijočim nasmeškom še vedno trdno zasidranim na obrazu, obrnila proti njej in počakala, da je ženska dokončala stavek. Ko je zrecitirala njuni polni imeni je sicer za trenutek vprašujoče dvignila obrv, nato pa je vešči z enako glasnostjo, kot je prej govorila sama, odvrnila ''Kaj točno vas pravzaprav moti, madam?'' Njen glas je bil vljuden in iskreno radoveden, kot da v tistem trenutku ne bi na pol gola sedela v Amonovem naročju temveč bi bila sredi zelo zanimive ure. ''Dejstvo, da to počneva tukaj ali samo dejstvo, da počneva nekaj, česar vi niste že… '' premerila jo je od nog do glave ''… celo večnost? '' Nedolžno je zamežikala in se nasmehnila, vse dokler se na ženskinem obrazu poleg zgroženosti ni pojavila tudi izdajalska rdečica in se je ljubek nasmešek očkove punčke spremenil v veliko bolj sprevrženega.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
Amon Amarth
6. letnik Spolzgada
avatar

Število prispevkov : 24

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Knjižnica   Tor Maj 01, 2012 8:49 am

Ed io a tu; =3

Prisegel bi lahko, da je komajda požrl smeh, ki se mu je vzdignil v grlu ko je Nicc meni nič tebi nič prav nemarno povozila knjižničarko, da je ta kar zardela ob njenih nesramnih besedah. A Amon kajpada ni moral ostati tiho ob tako čudoviti iztočnici, ki mu jo je ponudila temnolaska, in se je nekolikanj vzravnal v fotelju, nato pa jo je dopolnil: "Ste preverili za kake pajkove mreže?" Oči so se mu svetile v čistem užitku, ki sta ga ponujala razvrat in kljubovanje avtoriteti. Srce mu je divje razbijalo v prsih in mu tiste nekaj preostale krvi živó poganjalo po žilah že samo ob nasladi upora, dejstvo, da mu je v naročju sedelo karseda privlačno dekle pa je občutek samo ojačalo. Prste je razpletel iz Niccinih las in si jel zapenjati gumbe na precej pomečkani in še bolj razpeti srajci, ki se je svetlikala v nežnih srebrnih odtenkih njegovega doma. Še zadnji gumb je zdrsnil skozi svojo luknjico in z obžalovanjem, ki se mu je jasno risalo na obrazu, je zgrabil Spolzgadovko za boke in jo posadil nazaj na tla, za njo pa vstal še sam.

"Če nama oprostite, bova najine nespodobnosti odnesla proč od vaših knjig," se ji je skorajda prisrčno nasmehnil, si popravil rob srajce in nekaj neubogljivih pramenov, ki so mu bili med njunim neprevidnim zdrsom ušli na čelo. Nicc je nato nič kaj nežno prijel za dlan in jo mimo še vedno šokirane in užaljene knjižničarke odvlekel iz knjižnice. Vedel je, da naključnim mimoidočim ne delujeta nič kaj spodobno na pogled, a zanj vendarle ne bi bilo prvič, ko bi se v tako razmršenem in neurejenem stanju preganjal po bradavičarskih hodnikih, za Nicc pa je bila reč verjetno precej podobna. Tako sta si prislužila pol manj čudnih ali ogorčenih pogledov kakor bi si jih bil morda kdo drug in ko sta končno obstala v ženskem stranišču v sedmem nadstropju, sta se uspela uspešno izogniti preostali polovici.

Nekolikanj zadihan, a nič manj nasmejan jo je Amon pritisnil ob mrzle bele ploščice, ki so prekrivale steno stranišča in svoje zelene oči uperil v njene temačno sive. "Pa ne traja prav dolgo, da najdeva težave, ko sva skupaj," je zamrmral v njeno uho, " kajne, Nicc?" Smaragdi, ki so počivali tam kjer bi morale biti njegove oči, so se v nežnem migetanju ognjenega soja divje zasvetili in nato so njegove ustnice zopet drobile njene.

_________________

Forgive me, Father,for I have sinned



I have sinned

a lot
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
Rei Oal
7. letnik Pihpuffa
avatar

Število prispevkov : 310
Age : 25
Kraj : Vrhnika ;)

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Knjižnica   Pet Jul 20, 2012 12:13 am

For Rose

Sto let sta se menile za knjižnjico in končno je prišel dan. Njun načrt je, obogatiti znanje Rosine čudežne knjige, ki se je kar pojavila pred njo. Rei je imela že kar nekaj idej, kako bi sama obogoatila knjigo, vendar to je zgolj Rei. Tiho je prišla v knjižnico in se usedla. Bila je celo uro prezgodaj, zato si je vzela nekaj starih časopisov bradavičarke in začela prebirati ter listati. Ni dolgo trajalo, ko je že zamenjala na knjigo iz urokov. Nekaj zanimivih urokov je našla. Škoda, ker se niso učili po tej knjigi. Knjigo so uporabljali pred pedesetimi leti v učnem načrtu. Potem so nekaj stvari spremenili.
Ura je hitro minila in Rose je bila kaj kmalu poleg nje. "Hej." je rekla nežno in jo objela. "Torej si pripravljena? Noro huda dogodivščina naju čaka!" je rekla preveč na glas in že jo je knjižničarka opozorila, naj bo tiho. "O bog, čudno da lahko sploh dihamo." je šepnila proti Rose. Vstala je s sedeža in se napotila proti policam. "Torej, kje želiš začeti? Drame, kriminalke, romani ali učbeniki?" časopisov ni omenila, ker to ni ravno njena stvar. Sice rpa bosta tako ali tako cel teden v tej knjižnici. Toliko knjig imajo, da se ti kar zavrti.

_________________


Odpadli cvet se ne vrne več na vejo.
Japonski pregovor

¤¤¤
Rei Oal
7. letnik
Pihpuff



Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
Roseanna Scott
7. letnik Gryfondoma
avatar

Število prispevkov : 617
Age : 25
Kraj : Mars

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Knjižnica   Sob Jul 21, 2012 3:45 am

Končno je prišel dan ki ga je Rose nestrpno pričakovala. Z Rei sta se zmenili da njeno novo čarobno knjigo napolnita s knjigami iz knjižnice. Ko je pogledala na uro ki jo je nosila na roki se je zdrznila. Še 10 minut časa ima da pride do knjižnice. Hitro je vstala iz fotelja v katerem je sedela zadnjih nekaj ur. Stekla je v sobo in iz skrivališča vzela težko knjigo. Prižela si jo je k prsim in odhitela proti knjižnici. Tam se je skoraj zaletela v nekoga ki je knjižnico ravno zapuščal. "Oprosti" mu je zaklicala in že je vstopila v knjižnico v kateri se je počutila kot doma. Natančno je vedela kje so kakšne knjige. "Pozdravljeni" je vljudno pozdravila knjižničarko, nato pa odšla po prehodu ki je vodil do miz. Za eno izmed njih je sedela Rei. "Hej" jo je veselo pozdravila in jo cmoknila na lice. Knjižničarka je Rei opomnila naj stiša glas. Rose se je samo nasmehnila in potlačila smeh. Ni hotela da ju knjižničarka spodi iz knjižnice še preden bosta karkoli naredili. "Seveda sem pripravljena" je dejala tiho in se nasmehnila. Rei je vstala in se napotila proti prenatrpanim policam. "Pravzaprav mi je vseeno. Lahko začneva kar pri tej polici" je dejala in se spet nasmehnila. V roke je prijela knjigo ki je izgledala zanimivo in jo na hitro prelistala. Dejansko je bila zanimiva. Torej bo to prva knjiga ki jo bo spravila v svojo knjigo. Dotaknila se je čarobne knjige. Podržala ju je skupaj nekaj sekund, nato pa je čarobno knjigo odprla in si v mislih zaželela naslova ki ga je prej videla na drugi knjigi. V čarobni knjigi se je izpisal naslov knjige s katero se jo je za nekaj sekund dotaknila. "Deluje" je dejala navdušeno in se široko nasmehnila. No sedaj je vsaj zagotovo vedela kaj mora storiti, saj prej ni bila čisto prepričana kako čarobna knjiga sploh deluje.

_________________

Roseanna Scott


Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
Rei Oal
7. letnik Pihpuffa
avatar

Število prispevkov : 310
Age : 25
Kraj : Vrhnika ;)

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Knjižnica   Tor Jul 24, 2012 10:37 pm

Odšle se do prve police, ki je bila dostopna. Opazovala je Rose in knjigo. Res je bila srečna za njo. In ta knjiga je nadvse fantastična! Ko bi le Rei dobila kaj takšnega. Sicer je bila s svojimi gamašami zadovoljna. Kolikor je lahko opazila, je noben ni slišal, dokler ni spregovorila. Kar je v bistvu dobro, če se veliko tihotapiš po šoli. Nasmehnila se je Rose. "Krasno. Torej, katera bo naslednja?"[/color] jo je vprašala za tem pa že sama zgrabila za neko knjigo in začela prebirati kratek izsek iz nje na zadnji platnici. Medtem je odtavala v svoji glavi. Rei ni bila vajena sekiranja zaradi problemov in se tudi tokrat ni ravno pretirano grizla zaradi svojega življenja. Bolj ali manj je pozabila na težave s fanti, ter si zadala eno stvar; ko bo končala šolo (kar bo kmalu) bo obrnila nov list in pozabila na vse dogajanje tukaj. Ustvarila si bo popolno življenje, našla ljubečega moškiga, ki jo bo imel rad takšna kot je in ona njega. Ustvarila si bo lepo in zadovoljno kariero.
Potem je zavzdihnila in odložila knjigo nazaj na polico. Z nasmeškom je pogledala Rose. "Torej? Misliš resno spraviti vse knjige v to knjigo?" je vprašala. Že dolgo ni govorila z njo o Jessiju in njunem problemu. Le kako jima gre? Danes ji niti ni hotela moriti glede tega. No vsja ne zdaj. ko se očito zelo zabava. Tudi Rei je uživala v brskanju knjig in delo v knjižnici. Zdelo se ji je v redu in po svoje zabavno, čeprav ne smeš biti glasen (ona bi to spremenila, čeprav je razumela pomen tišine v knjižnici). Za trenutek se je dejansko predstavljala kot knjižničarka, ki skorja vsakomur teži glede glasnosti. Potem se je tiho zasmejala. "Si mene predstavljaš kot knjižničarko? Takšno tečno, zadirčno, ker bi zahtevala svoj red?" je pojasnila Rose svoj tihi smeh. Ni se smejala poklicu. Poklic ji je bil čisto všeč in mogoče bi ga celo upravljala. Vendar ne v šoli - vsaj ne tej. "No koliko knjig že imave?" je vprašala in spet potegnila eno z police in prebirala izsek.

_________________


Odpadli cvet se ne vrne več na vejo.
Japonski pregovor

¤¤¤
Rei Oal
7. letnik
Pihpuff



Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
Roseanna Scott
7. letnik Gryfondoma
avatar

Število prispevkov : 617
Age : 25
Kraj : Mars

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Knjižnica   Čet Jul 26, 2012 10:42 pm

"Mislim da bova tukaj preživele dneve. Samo poglej koliko knjig je" je dejala in zavzdihnila. A to ni bil vzdihljaj obupa, prej vzdihljaj veselja. Rose je oboževala knjige."No čisto vseh ne" je dejala in se nasmehnila. Groza če bi hotela v knjigo spraviti vse knjige iz knjižnice bi potrebovala vsaj še kake pol leta, a to na žalost ni bilo mogoče, saj se bo za njo šolanje na Bradavičarki kmalu končalo. V roke je vzela naslednjo knjigo in prebrala opis na zadnji strani, ker se ji je tudi tista zdela zanimiva se je z njo dotaknila magične knjige. In to se je ponavljalo do konca police. Potem pa izjava Rei. Če si jo predstavlja v vlogi knjižničarke. Rose si ni mogla pomagati in se je začela smejati. Hitro se je ugriznila v roko, saj ni hotela da ju knjižničarka vrže iz knjižnice. "O moj bog, kako bi potem šele nastradali" je dejala ko se je umirila in ji ni več šlo na smeh. Koliko knjig že imata? "Pojma nimam, kar nekaj jih je pa že" je odgovorila na Reino vprašanje in se nasmehnila. Zavila je okoli vogala in stopila k drugo polici.

_________________

Roseanna Scott


Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
Rei Oal
7. letnik Pihpuffa
avatar

Število prispevkov : 310
Age : 25
Kraj : Vrhnika ;)

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Knjižnica   Tor Jul 31, 2012 6:46 am

"Dneve? Prej tedne." je rekla in se skupaj z njo pošalila po tiho, ker Rei ni hotela biti v breme knjižničarki. "No ja. Tvoja izbira je." ji je rekla in se ji toplo nasmehnila. Rei je potem tu in tam izbrala knjigo in jo prelistala ali pa prebrala njen opis na zadnji plati. Tako je iskala primerne knjige za Rose. Kolikor je Rose poznala, je rada brala romane, zato ji je tu in tam ponudila kakšen roman, ki se ej Rei zdel v redu ali pa super.
"Ah. Zakaj bi nastradali. Saj bi bila prijazna knjižničarka." je rekla in mislila resno. Zagotovo ne bi bila tako močno obsedena s tišino. Si je mislila in pogled sumerila proti knjižničarki, čez police. V tem se je spraševala ali bi Rose povprašala o Jessiju in njunem stanju. Ali sploh hočem vedeti? Ne. In rekla sem si, da se ne bom več vmešavala v njiju. Si je zabičala v glavi. Odvrnila je pogled od knjižničarke in se hitro razgledala po knjižnici. Ni bilo veliko učencev in še to ni bil noben ravno poznan. No ja. Vsaj zahtevan mir ima. Je pomislila na knjižničarko.
S police je že stotič vzela neko knjigo. "Kaj pa ta knjiga? Kolikor vidim govori o škotih in angležih. Nekakšen roman." ji je ponudila knjigo in upala, da bo ta pravšnja za njo. Ko si jo je Rose ogledovala, je Rei iskala naprej.

_________________


Odpadli cvet se ne vrne več na vejo.
Japonski pregovor

¤¤¤
Rei Oal
7. letnik
Pihpuff



Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
Roseanna Scott
7. letnik Gryfondoma
avatar

Število prispevkov : 617
Age : 25
Kraj : Mars

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Knjižnica   Sob Avg 25, 2012 8:55 am

"No kakorkoli že, dolgo bo trajalo preden nama bo uspelo v to buklo spraviti vse knjige ki bi jih želela" je dejala in se potihoma,da je knjižničarka nebi okarala, zasmejala. Knjige sta pregledovali sistematično od vrste do vrste. Rei ji je sem ter tja podala kakšno knjigo in če je bila Rose všeč, se je z njo dotaknila bukle. Vsa ta hoja od police do police je bila zelo utrudljiva, sploh če si v roki nosil knjigo težko vsaj 3 kilograme. Rei ji je ponudila neko knjigo ki je govorila o Škotih in Angležih. Rose jo je takoj prepoznala in oči so se ji zasvetile od navdušenja. "Seveda, to knjigo obvezno potrebujem" je dejala in se veselo nasmehnila. "Kaj ko bi za danes zaključili z brskanjem po knjigah, saj sem postala kar malce utrujena od tega" je predlagala Rose, ko je 'shranila' zadnjo knjigo v svojo čarobno buklo.

_________________

Roseanna Scott


Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
Sponsored content



ObjavljaNaslov sporočila: Re: Knjižnica   

Nazaj na vrh Go down
 

Knjižnica

Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Nazaj na vrh 
Stran 2 od 2Pojdi na stran : Previous  1, 2

Permissions in this forum:Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Objects of Desire :: Bradavičarka :: Graščina-