Akademija za čarovnike in čarovnice
 
KazaloCalendarPomoč pogostih vprašanjIščiSeznam članovSkupine uporabnikovRegistriraj sePrijava
Novice
Do septembra lahko še prosto nadaljujete svoje zasebne RPGje in ste nagrajeni s katerim od čarobnih predmetov.

Z začetkom šolskega leta pa se bo tudi na Bradavičarki začelo novo šolsko leto, ki bo prineslo nove posebnosti.

Več o zgodbi si preberite tu: LINK

Predmet vam bo na pot postavil admin, ko bo iz vaših postov razvidno, da si ga zaslužite.

Trenutni RPG čas: pomlad
Prijava
Uporabniško ime:
Geslo:
Avtomatična prijava ob vsakem obisku (priporočamo): 
:: Pozabil/a sem geslo
Latest topics
» Spalnice (fantje)
Ned Okt 05, 2014 3:38 am by Natalie Aurea

» Chat & Spam
Sre Avg 13, 2014 7:10 am by Fenris Wolffe

» Klobuk Izbiruh
Pet Mar 15, 2013 8:50 am by Thomson Marley

» Oglasi & Razglasi
Tor Dec 04, 2012 8:42 am by Septimus Rex

» Knjižnica
Sob Avg 25, 2012 8:55 am by Roseanna Scott

» Kalodont
Tor Avg 21, 2012 9:59 am by Roseanna Scott

» Prepovedani gozd
Čet Avg 16, 2012 12:15 pm by Rei Oal

» RPG Finder
Sre Avg 15, 2012 6:39 pm by Alejandra Perroni

» Južni stolp
Pon Avg 13, 2012 12:34 am by Niall Horan

» Vzhodni hodnik
Pet Jul 27, 2012 12:20 am by Skyle Wall


Share | .
 

 Pri Treh Metlah

Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Go down 
Pojdi na stran : 1, 2, 3  Next
AvtorSporočilo
Septimus Rex
Ravnatelj
avatar

Število prispevkov : 201

ObjavljaNaslov sporočila: Pri Treh Metlah   Sre Mar 07, 2012 5:02 am



"Pri treh metlah" je najbolj priljubljena kavarna v Meryascoveeni. V njej strežejo čarovniške pijače vseh vrst, vendar mladoletnim čarovnikom ni dovoljeno naročiti ničesar močnejšega od maslenuška. Kavarnica je prijeten prostor za klepet s prijatelji in kolegi, zato se v njej včasih pojavijo tudi profesorji.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil http://magic.forumstory.org
Evelyn Hayes
5. letnik Gryfondoma
avatar

Število prispevkov : 62

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Pri Treh Metlah   Ned Mar 11, 2012 10:34 pm

    Evelyn je s precej hitrimi koraki zakorakala po ulici, nato pa odrinila vrata v kavarno in vstopila. Pri treh metlah je bila ena izmed najboljših kavarn in posledično tudi vedno polna ljudi, čeprav je morala priznati, da tokrat ni bilo prave gneče. Opazila je nekaj znancev iz Bradavičarke in jim pokimala, nato pa se odpravila do mize v kotu, ki je bilo zanjo že neke vrste stalno mesto. Bilo je dovolj odmaknjeno in mirno, da se je počutila nekoliko odsekano od običajnega vrveža v kavarni. Sama pri sebi se je nasmehnila, medtem ko je odprla zadrgo na svoji jopi in jo slekla, saj je bilo v notranjosti vroče. Položila jo je na naslonjalo klopi, na kateri je sedela, nato pa si nekoliko popravila zeleno majico brez rokavov, ki jo je imela na sebi. Njen pogled je zdrsnil proti uri, medtem ko se je podzavestno ugriznil v ustnico. Morda je bilo njeno početje popolnoma nesmiselno, morda se Trey niti ne bo prikazal. Vsekakor z njim in govorila že od dogodka v dnevni sobi in res je imela zoprn občutek, da se ji je Trey skušal izogniti – ali pa se ji je samo zdelo in je imela preganjavico. Kakorkoli že, to srečanje je bilo njuna tradicija, če ga je lahko tako označila, in vsekakor je upala, da bo prišel. Sicer sta se ponavadi vedno znova dogovorila, ampak tokrat za potrjevanje dogovora ni imela možnosti in lahko je samo upala, da se bo njen prijatelj prikazal.


(Trey.^^ )
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
Atreyu Jones
7. letnik Gryfondoma
avatar

Število prispevkov : 329

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Pri Treh Metlah   Ned Mar 11, 2012 11:05 pm

((Evo mene Smile))

K Trem metlam je prišel že nekaj časa pred običajno uro. V roki je nekam živčno mečkal pecelj, ki je ostal od rožice, ki ji jo je nameraval prinesti, pa si je v zadnjem trenutku premislil. Sedel je nekje ob robu, povsem plavolas, precej bolj okroglega obraza in tudi drugače nerazpoznaven. Ko je vstopila, ga torej ni mogla prepoznati, pa čeprav je med drugim pogledala tudi v njegovo smer. Že tri dni se je je nekoliko izogibal. Ne zato, ker si ne bi želel njene družbe. Prej nasprotno. Zelo si je želel njene družbe. Celo tako zelo, da ga je ta želja spremljala v sanje, ki so bile, si je moral priznati, vse kaj drugega, kot le prijateljske. Toda ob vseh teh občutkih ni utihnila krivda, ki mu je govorila, da si jo je morda tako zelo želel predvsem zato, ker je zdaj kazalo, da mu jo lahko kdo odpelje. Še samega sebe ni mogel več spoznati. Zavzdihnil je, se spravil s klopi in na hitro zapustil kavarno. Trenutek za tem je ponovno vstopil, tokrat s svojim običajnim videzom. Odločil se je, da bo še naprej njen prijatelj in da bo že videl, če se bo kaj spremenilo. Bolje, da ni rinil na tanek led. Če bi se narobe odločil, bi jo lahko še izgubil in tega nikakor ni bil pripravljen tvegati. Pristopil je k mizi in jo toplo pozdravil. Ko se je sklonil, da bi jo objel, jo je morda zadržal v objemu trenutek dlje kot ponavadi. Toda ko jo je izpustil, je bil spet povsem prijateljski in normalen. Pomahal je natakarici in ta je prikimala, saj je oba že dobro poznala in je točno vedela, kaj jima prinesti.

_________________

Accepting that you can't do something is the first step towards failing.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
Evelyn Hayes
5. letnik Gryfondoma
avatar

Število prispevkov : 62

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Pri Treh Metlah   Ned Mar 11, 2012 11:15 pm

    Poigravala se je s pramenom svojih las – iz čistega dolgčasa, ker ni točno vedela, kaj naj bi počela, dokler da se bo Trey prikazal. Če se sploh bo. Delno je obžalovala, da ni s seboj prinesla kakšne knjige ali karkoli podobnega, ampak zdaj je že bila udobno nameščena in ni imela namena kam iti, zato se je zamotila, dokler ni pred seboj nenadoma zagledala osebe, ki je na njen obraz samodejno priklicala širok nasmešek. »Trey,« je rekla s svojim običajnim, živahno-srečnim tonom glasu, medtem ko mu je vrnila objem in ugotovila, da si je oddahnila ob njegovem prihodu. Zakaj jo je bilo pravzaprav tako strah, da se ne bo prikazal? »Hej, ti,« se je vnovič nasmehnila in ga spremljala s pogledom, ko je prisedel in pomahal natakarici, zaradi česar je že čez nekaj trenutkov imela pred seboj skodelico vroče čokolade, okrog katere je ovila svoje prste. Trey je prišel sam, kljub temu pa se je zalotila pri zoprno paranoičnem občutku, da se bo kmalu od nekod prikazal Greg. Potisnila je te misli na stran, medtem ko je uprla pogled v njegove oči. »Kako si kaj danes?« se je pozanimala in ugotovila, da njen glas zveni zares nenavadno – zadržano? Morda pa ne bo opazil. Dlani je podzavestno nekoliko tesneje ovila okrog skodelice, ne da bi pri tem opazila, da so njeni členki zaradi tega početja lahno pobledeli.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
Atreyu Jones
7. letnik Gryfondoma
avatar

Število prispevkov : 329

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Pri Treh Metlah   Pon Mar 12, 2012 12:20 am

Skomignil je z rameni. Bil je predvsem zmedeno. Toda da bi jo spravil v malo boljšo voljo, se je vseeno nasmehnil, in iz žepa vzel palico in z njo na mizo zarisal velik smejoč se obraz in potem zraven še enega in puščice, ko so vodile od njega pa do enega obraza in od drugega obraza, ki mu je potem dorisal še ljubko mašnico v laseh, pa do nje. Spodaj je še pripisal: Zelena ti zelo lepo pristoji. Slika se je nekaj časa zadržala na leseni površini, potem pa je z roko potegnil prek nje in zaiskrila se je in izginila. Vzel je v roke svojo skodelico vroče čokolade in si privoščil požirek. Bila je sladka, mogoče celo bolj kot ponavadi, ali pa je Atreyu v zadnjih dneh res postal precej bolj občutljiv za vse, kar se je dogajalo okoli njega. Njegov pogled je zdrsnil k njenim rokam in opazil je, kako krčevito se je oklepala skodelice. Preden bi se lahko zadržal, se je že dotaknil njene roke, čeprav ni vedel ali zato, ker jo je hotel vprašati, kaj je narobe, ali zato, ker se je je preprosto hotel dotakniti. Vprašujoče je pogledal k njej in se šele takrat zavedel, kako blizu sta zares sedela in kako zelo je zelena barva njene majice poudarila njene oči, ki so v tej svetlobi izpadle skoraj popolnoma zeleno. Ta barva je nanj naredila tako močan vtis, da so se njegove oči kar naenkrat obarvale v točno isti odtenek.

_________________

Accepting that you can't do something is the first step towards failing.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
Evelyn Hayes
5. letnik Gryfondoma
avatar

Število prispevkov : 62

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Pri Treh Metlah   Pon Mar 12, 2012 12:56 am

    Opazovala je njegovo početje s polovičnim nasmeškom na obrazu. Seveda jo je zabaval in jo vedno znal spraviti v dobro voljo, ampak še vedno je imela nek občutek, da ni bilo vse tako kot ponavadi. Ob Treyjevem komentarju se je ozrla proti svoji majici in obenem potisnila svoje dolge lase nazaj, medtem ko se je ozrla nazaj proti njemu. »Misliš? Hvala,« se je odzvala in potem pomignila proti sliki. »Ampak tale okrasek v laseh, tega pa nimam. Morda bi si ga morala omisliti,« se ej namuznila, čeprav je bila njena frizura ponavadi precej preprosta. Ni spadala med tista dekleta, ki bi ure preživela pred ogledalom in se skušala kar najbolj urediti. Slika je med njenim premišljevanjem izginila in Evelyn je nekoliko bolj zamišljeno kot ponavadi pogled uprla v svojo skodelico, zato jo je Treyjev nepričakovani dotik popolnoma presenetil. Dvignila je pogled in opazila nenavadno barvo njegovih oči, ki jo je šele čez nekaj sekund povezala s svojo. So njene oči res izgledale tako? Rahlo je nagnila glavo in z večjim zanimanjem preučevala barvo njegovih oči. »V redu sem,« se je šele takrat zavedla neizgovorjenega vprašanja in prekrila njune dlani s svojo prosto roko, kot da bi mu to želela dokazati. Da bi bila še bolj prepričljiva, je dodala še nasmešek. »Ali pa tudi ne,« ni mogla biti tako neiskrena. »Morda me nekoliko skrbi,« je skušala ubesediti svoje misli in se vdala v usodo, ko je ugotovila, da se ne bo mogla izmuzniti. »Zate,« je komaj slišno dodala, čeprav je vedela, da jo je slišal in ravno zaradi tega umaknila svoj pogled, čeprav niti ni vedela, kaj je bil vzrok njenega obnašanja. Po drugi strani pa tega tako ali tako ni nikoli vedela.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
Atreyu Jones
7. letnik Gryfondoma
avatar

Število prispevkov : 329

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Pri Treh Metlah   Pon Mar 12, 2012 5:16 am

((Sorry za kratek in pozn odgovor, sm meu zdele tako huge blokado...))

Njena roka na njegovi je bila topla in prijetna in Atreyu se je sam pri sebi nekoliko nasmehnil. Bila je tako prijazna in nedolžna. Niti slutiti ni mogla, kakšen sebičen človek je sedel z njo za mizo. Ugriznil se je v ustnico. Potem je izmaknil svojo roko iz njenih, toda ne zato, ker bi želel, ampak zato, ker je moral. Ponovno je prijel za palico in ji tokrat na mizo napisal krajše sporočilo. Zame ne skrbi. Samo precej imam v glavi in bolj malo od tega mi uspe spraviti ven. Čarobni predmeti. Prav zanima me, kako bi lahko kakega našel. Mislim, da Greg ni pravi zate. Sunkovito se je ustavil, saj ji tega ni mislil napisati, toda besede so se že bleščale z mize in če bi jih zbrisal zdaj, bi vse skupaj izpadlo še bolj grozno. Stresel je z glavo in hitro dodal še nekaj besed. Razen seveda, če ti je všeč. Potem je zagotovo dober. Torej, bi morda poskusila z mano poiskati katerega od tistih predmetov? Nekam nerodno je strmel v mizo. Ponavadi je bil vedno umirjen in neobremenjen, zdaj pa se je ob Evelyn spotikal tako kot Superman ob kriptonitu.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
Evelyn Hayes
5. letnik Gryfondoma
avatar

Število prispevkov : 62

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Pri Treh Metlah   Pon Mar 12, 2012 5:37 am

(no biggie.^^ )

    Ko je odmaknil svojo roko, se je znova oklenila skodelice, le da tokrat občutno bolj nežno kot prej. Lahko bi naredila nekaj požirkov, le da ji nekako ni bilo do tega – vsaj ne še. Njene oči so za nekaj trenutkov obstale na sogovorniku, potem pa je pogled uprla v sporočilo, ki ga je pisal. Lahko bi komentirala že prvi stavek, pa se je zadržala in počakala, da je zapisal vse, kar ji je želel povedati. Ravno ko je usmeril njene misli na čarobne predmete, je dopisal stavek o Gregu, zaradi katerega je skoraj osuplo privzdignila obrvi in uprla oči vanj, ne da bi ob tem premaknila glavo. Ko je nadaljeval svoje pisanje, se je zbrala in sledila besedam na mizi. »Trey,« je rekla ko je končal, morda z nekoliko presenečenim tonom glasu, čeprav je bil njegov pogled usmerjen v mizo. Njen glas je bil resen, ko je nadaljevala z govorjenjem. »Vem da Greg ni pravi zame. Zato sem mu tudi povedala, da bi bilo vse zelo prijateljsko. Saj je prav prijeten človek in prepričana sem, da bo neko dekle zelo osrečil, ampak to ne bom jaz,« je dejala. Še vedno je ni pogledal in njena dlan je nenadoma nežno zaobjela njegov obraz in ga s tem prisilila v to, da je uprl pogled v njene oči, na njenem obrazu pa se je pojavil polovičen nasmešek. »In kar se čarobnih predmetov tiče, lahko poskusiva. Le da bi imela potem probleme s tem, kdo ga bo obdržal,« se je namuznila, njena dlan pa je že zdavnaj ponovno počivala na mizi. »Oh, in hvala,« je iznenada spregovorila in mu namenila topel nasmešek. »Ker te skrbi zame,« je še dodala kratko pojasnilo k svoji zahvali. Nikoli ni bila zares navajena, da so ljudje skrbeli zanjo ali pa jih je skrbelo zanjo – in vedno ko je kdo to storil, jo je presenetilo.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
Atreyu Jones
7. letnik Gryfondoma
avatar

Število prispevkov : 329

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Pri Treh Metlah   Pon Mar 12, 2012 8:09 am

Ni si mogel pomagati, da se ne bi počutil krivega, ko je Evelyn povedala, da ve, da Greg ni pravi zanjo. Imel je resnično zoprn občutek, da je s svojim mnenjem vplival na njeno odločitev in to ga je motilo. S prstom je zdrsel prek napisanega, da se je izbrisalo in potem je počasi dvignil skodelico vroče čokolade k ustom, čeprav mu sploh ni bilo do nje. Toda ko je skodelico odložil, je na obrazu začutil Evelynino mehko dlan in pustil ji je, da ga je zasukala proti sebi. Za trenutek je že mislil, da ga bo poljubila. Srce mu je začelo divje utripati in zadržal je dih, potem pa je spremenila temo nazaj na čarobne predmete in kar naenkrat se je tako zmedel, da se je na svoj neslišen način zasmejal. Ni rabil dolgo razmišljati, da je vedel, da bi predmet, ki bi ga našla skupaj, pripadal njej. Kako lahko ne bi? Če bi jo osrečilo, bi ji dal vse. Toda vedel je, da bi jo s takšnim razmišljanjem samo prestrašil in nikakor ni mislil siliti vanjo. S palico je ponovno napisal nekaj stavkov, potem pa ji je podaril še samozavesten nasmešek. Nič ne skrbi. Pri tvoji in moji pameti skupaj bova prav gotovo našla več, kot le en predmet. Potem je zavihtel palico v že dobro poznanem gibu in pričarano zeleno orhidejo zataknil v njene mehke lase.

_________________

Accepting that you can't do something is the first step towards failing.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
Evelyn Hayes
5. letnik Gryfondoma
avatar

Število prispevkov : 62

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Pri Treh Metlah   Pon Mar 12, 2012 8:36 am

    Spet je dobivala tisti zoprn občutek. S prstom ne bi znala pokazati na tisto stvar – na tisto eno samo in točno določeno stvar, ki jo je zmotila, a bila je prisotna. Poznala je Treya. Poznala ga je preveč dobro, da bi lahko preprosto ignorirala dejstvo, da je bilo nekaj komaj zaznavno drugačnega na načinu, na katerega se je obnašal do nje. Zato večine ljudi raje ni spustila do sebe – ker so stvari sčasoma postale čudne in nenavadne in kdove kaj vse še. Ampak za njiju je bilo že zdavnaj prepozno, saj je bil eden izmed redkih ljudi, ki so ji pomenilo ogromno. Spravila ga je v smeh, to je od zdaj že vedela, kljub temu pa ni vedela, če bi lahko načela temo o tistem, kar jo je begalo. Njegove besede so se znova pojavile na mizi in nasmehnila se je njegovi oceni njunih sposobnosti, nato pa jo je ponovno presenetil, ko je pričaral rožo in jo namestil v njene lase. Ni več zdržala. »Trey,« je rekla in se vanj ozrla s svojim resnobnim izrazom na obrazu, ki se tam ponavadi ni nahajal. »Kaj se dogaja? In tokrat resno. Imela sem občutek, da se me izogibaš, zdaj pa se še vedno obnašaš nekako čudno in ne moreš me preslepiti s tem nasmeškom,« ji je uspelo strniti svoje misli v vsaj približno razumljivo obliko. »In če me nočeš več videti ali karkoli podobnega, bi mi lahko preprosto povedal,« je rekla z veliko bolj utrujenim tonom glasu kot prej, medtem ko je pogled skoraj žalostno uprla vanj.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
Atreyu Jones
7. letnik Gryfondoma
avatar

Število prispevkov : 329

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Pri Treh Metlah   Pon Mar 12, 2012 9:36 am

Še nikoli si ni bolj želel, da bi lahko govoril. Evelyn ga je poznala preveč dobro. Vedela je, da je bilo nekaj narobe in če bi se sklonil bližje k njej, ter ji pokazal tisto, kar je že nekaj časa preganjalo njegove misli, bi lahko povsem jasno in brez dvoma vedela, kaj. Toda ni bil tako direkten in tudi če bi bil, ne bi hotel, da se njun prvi poljub zgodi na tako običajni lokaciji. Pravzaprav še vedno ni bil prepričan, če bi bilo sploh prav, da naredi kaj v tej smeri, saj je z Evelynine strani vedno prejemal le prijateljske signale. Globoko je vdihnil, potem pa s palico na mizo napisal nekaj, kar bi bil dober odgovor na njeno vprašanje. Ne preveč neposreden, ne zlagan, hkrati pa dovolj kompleksen, da bi predvidevala, da je to tisto, kar ga je mučilo. Bi šla z mano na ples? Še preden bi mu Evelyn lahko odgovorila, se je k njuni mizi prisedel Greg. Bil je otovorjen z vrečkami iz Creparja in na mizo je že začel postavljati svoj kozarec maslenuška, tako da je Atreyu uspelo izbrisati napis ravno še pravi čas, da ga Greg ni opazil. "Živjo obema," je začel Greg. "Lyn, prinesel sem ti enega od tistih ognjemetov, ki se razpočijo kot rože. Upam, da ti bo všeč. Tebi sem pa prinesel tole," je še dodal in pred Treya postavil pero, na katerega je bila privezana vrvica in pripis Preberem vse, kar z menoj napišeš. Atreyu je privzdignil obrvi, iz žepa potegnil listek papirja in s peresom podrsal po njem. Pero je glasno čivknilo: "Hvala!"

_________________

Accepting that you can't do something is the first step towards failing.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
Evelyn Hayes
5. letnik Gryfondoma
avatar

Število prispevkov : 62

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Pri Treh Metlah   Pon Mar 12, 2012 9:51 am

    Pogled je še vedno upirala vanj, čeprav ni strmela ali karkoli podobno strašljivega. Z očmi je zgolj skušala iz njegovega obraza razbrati, kaj se je dogajalo. Ni ga bila navajena takšnega in že preblisk ideje, da je bila morda celo ona kriva, jo je strašil. Trey ji je pomenil ogromno in niti pomotoma ga ni želela izgubiti ali karkoli podobnega. S pogledom je zdrsnila nazaj na mizo, kjer je oblikoval nove besede – vprašanje, ki jo je delno presenetilo in delno razveselilo, ni vedela, kaj od tega bolj. Še preden pa bi se imela priložnost odzvati, je k mizi prisedla oseba, ki bi jo po svojem lahko celo pričakovala. Greg je očitno res imel talent za trenutke, v katerih mu ne bi bilo treba priti – pa se je vedno prikazal. »Hej,« je odzdravila in s kotičkom očesa opazila, da je Trey izbrisal vprašanje na mizi. Pred njo se je znašla škatla, katere vsebino ji je Greg ravnokar pojasnil in na svoj obraz je priklicala nasmešek. »Ognjemet? Ne bi bilo treba, hvala,« je rekla in s pogledom ošinila Grega, medtem ko je prišla do ugotovitve, da so jo ljudje zaradi takšnih ali drugačnih razlogov zadnje čase kar obsipali z rožami. In ona še vedno ni vedela, kako točno naj bi se glede tega počutila. Njeno pozornost je preusmerila Treyjeva najnovejša pridobitev in morala se je nasmehniti, še preden pa bi lahko karkoli rekla, se je Greg odločil, da bo prisedel in se odločno počil na klop poleg nje, da se je morala premakniti veliko bližje Treyu – navsezadnje je bila v primerjavi z njima prav drobna in klop je bila za vse tri skoraj tesna. »Si mislil resno?« je iznenada vprašala Treyja, saj ji ni bilo popolnoma jasno, zakaj je potem vprašanje pred Gregom izbrisal. Le da je bil problem v tem, da je morala vedeti.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
Atreyu Jones
7. letnik Gryfondoma
avatar

Število prispevkov : 329

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Pri Treh Metlah   Pon Mar 12, 2012 10:08 am

Greg se je stisnil na klop poleg njiju in čeprav je to pomenilo, da se je celotna desna polovica Atreyevega telesa zdaj dotikala Evelyn, je pomenilo, da se je je dotikala tudi celotna Gregova leva polovica. Trey je ob tem nekoliko oblastno in povsem trapasto pomislil, da bi sošolca preprosto radirnil. Toda še preden bi se lahko pritožil in poslal Grega po stol, je njegovo pozornost pritegnila Evelyn, ki se je obrnila k njemu in vprašala: "Si mislil resno?" Potegnil je s pereson po listku in pero je z visokim glaskom ponovno čivknilo: "Resno," kar ni izpadlo nič kaj resno. Greg se je sklonil naprej. "Kaj če je mislil resno? Ti je končno povedal, da je bil nekaj časa zatrapan v tisto spolzgadovko, Natalie? Jaz tistega tudi nisem mogel verjeti," je rekel, potem pa privzdignil svoj kozarec maslenuška. Trey je obupano zakopal obraz v dlani. Je bil Greg popolnoma neumen ali mu je nalašč nastavljal take zanke? Preprosto ga ni mogel pogruntati. "Skratka," je nadaljeval Greg, "Crepar ima ta teden očitno rojstni dan ali pa kaj takega. Nabavil je celo goro novih stvari. Predlagam, da gremo pogledat, preden vse izgine. Mogoče najdemo še kakšno zadevo, ki nam bo pomagala najti tiste čarobne amuletke ali kaj so že. Saj sta bila zraven na večerji, ane? Evelyn, že imaš soplesalca? Sicer imam sam že nekaj ponudb, ampak z veseljem bom šel s tabo."

_________________

Accepting that you can't do something is the first step towards failing.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
Evelyn Hayes
5. letnik Gryfondoma
avatar

Število prispevkov : 62

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Pri Treh Metlah   Pon Mar 12, 2012 10:22 am

    Pero je začenjalo biti nadležno. Ali pa se ji je samo zdelo, ker si je Treya – tudi če bi imel glas – predstavljala drugače govoriti? Po vsej verjetnosti ne bi uporabljal tistega zoprno visokega tona, kot ga je imelo pero. Zakaj bi kdorkoli sploh izdelal pero s tako visokim tonom glasu? Zakaj se je v tem trenutku obremenjevala s tem, ko pa je bilo toliko drugih stvari, ki bi jim lahko posvetila svoje misli? Vse skupaj jo je zmedlo do te mere, da sploh ni več vedela, komu ali čemu naj verjame – in Greg s svojo pripombo situacije sploh ni olajšal. Ob njegovi pripombi je njen pogled hitro zdrsnil do Treyjevih oči, iz katerih je razbrala, da je njegov prijatelj govoril resnico. Greg je nadaljeval z govorjenjem in jo pripravil do tega, da je postala čudne volje, čeprav tega ni pokazala – vsaj ne zares. »Greg,« je rekla, da bi ustavila tok njegovih besed, nato pa se sama pri sebi nasmehnila. »Nove stvari? To je zelo lepo. In ples?« je pustila vprašanje obviseti v zraku, nato pa za trenutek zaprla oči. Imel je nekaj ponudb, to naj bi jo pritegnilo? »Če že imaš kakšno ponudbo, jo sprejmi. Ne moreš tako ravnati z ljudmi,« mu je namenila enega izmed svojih bolj resnih pogledov. »Ne moreš pričakovati, da bodo ljudje preprosto vedeli, kaj hočeš. In ne moreš pričakovati od nekoga, da bo kar vedel, kaj se ti plete po glavi. In ne moreš jih zmesti in jih potem nekaj časa ignorirati, da jih skrbi zate,« se je sunkovito ustavila, ko je ugotovila, da niti ni več govorila Gregu, čeprav je bil njen pogled namenjen njemu. Ne, govorila je njegovemu prijatelju – ne da bi še sama točno vedela zakaj se je zagnala v to. »Oprosti,« se je nasmehnila Gregu. »Ampak bilo bi nesramno od mene sprejeti ponudbo nekoga, ki ga je povabil že nekdo drug,« je pojasnila in svoj obraz vsaj za nekaj trenutkov skrila za skodelico z vročo čokolado, ki jo je nato morala odložiti, ne da bi ob tem pogledala kogarkoli.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
Atreyu Jones
7. letnik Gryfondoma
avatar

Število prispevkov : 329

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Pri Treh Metlah   Pon Mar 12, 2012 10:39 am

Dvignil je obraz iz dlani. Vedel je. Preprosto je vedel, da je govorila njemu. Greg je namreč ni nikoli zmedel in nikoli ni ničesar skrival pred njo, pa naj je bil včasih še tako trapast. Trey je bil tisti, ki se je obnašal kot da bi padel z drugega planeta. In počutil se je obupno. Je bil res tako krut? Greg je ves šokiran strmel v Evelyn in končno zamomljal: "Pravzaprav nimam nobene druge ponudbe. Samo hecal sem se." Toda Treyu je bilo dovolj. Pero je odvrgel na mizo, vstal in globoko vdihnil. Potem je s palico potegnil prek zraka in izpisale so se črke. Evelyn, bi šla z mano na ples? Čisto resno mislim. Z nobeno drugo ne bi šel raje. Greg je nekoliko izbuljil oči. "Hej, kolega, to se ne spodobi. Jaz sem jo vprašal prvi," je rekel. Trey je stisnil ustnice in zamahnil po zraku. Ničesar je nisi vprašal, tepec! In Natalie mi je bila všeč samo kakšen teden v šestem letniku! Črke so bile tokrat malo večje, malo manj lično napisane. Če bi lahko govoril, bi najbrž kričal nanj. Toda potem se je zazrl v zelene oči, tiste čudovite zelene oči in v njih je ležala moč, da ga osreči ali pa povsem uniči. Roke je spustil, da so mu visele ob telesu. Tudi Greg je za spremembo molčal in čakal, da bo Evelyn odgovorila na Treyevo vprašanje.

_________________

Accepting that you can't do something is the first step towards failing.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
Evelyn Hayes
5. letnik Gryfondoma
avatar

Število prispevkov : 62

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Pri Treh Metlah   Pon Mar 12, 2012 10:56 am

    Oh, presneto. Imela je zoprno navado, da je bila včasih pretirano impulzivna v svojih dejanjih in to je v trenutku, ko se je soočila z mešanico osuplosti in prestrašenosti v Gregovih očeh, ki navsezadnje niti ni bil ničesar kriv. »Greg, tako zelo mi je žal,« je rekla, čeprav mu dogodkov niti ni znala najbolje pojasniti. Kaj pa naj bi rekla? Kako so ljudje lahko pričakovali, da se bo znašla v takšnih in podobnih situacijah? Presneto. Trey je nenadoma vstal in prisilila se je v to, da ga je pogledala in da je pogledala besede, ki so obvisele v zraku, s kotičkom očesa pa ošinila še Grega, da bi ugotovila, če je bila to morda neke vrste šala ali kaj podobnega – ker da, bila je dovolj zbegala, da bi morda verjela celo to. Potem pa so se v zraku pojavile še besede v odgovor Gregu in morala je zavzdihniti. »Resno, in zdaj smo spet pri tem, kdo je komu všeč?« Tega ni nameravala izreči na glas in šele ko je opazila Gregov znova presenečen pogled, se je zavedla, da je svoje misli nehote delila z njima. Vnovič, presneto. V takšnem razpoloženju je bila zmožna marsičesa, če ne celo vsega, in to jo je po svoje strašilo. »Ja, Trey, šla bi s tabo na ples,« je rekla po nekaj trenutkih tišine, v kateri so se njihove misli prepletle. »In Greg, vprašanje mi je postavil še preden si prišel… Le da nisem bila prepričana, kako resno misli,« je rekla in uprla pogled v osebo na svoji levi strani. Bilo ji je močno neprijetno, ko je pomislila, da bi se zaradi tega lahko celo sprla. Nikakor ni želela biti v središču vsega skupaj, niti pomotoma. Naslonila se je nazaj in zajela zrak, da bi se nekoliko pomirila. »V redu?« je vprašala, čeprav je bilo vprašanje namenjeno vsem trem. Njej sami, saj se je v tistem trenutku počutila nenavadno in najbrž je bila bleda; Treyju, ki je še vedno stal in Gregu, ki je togo sedel poleg nje.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
Atreyu Jones
7. letnik Gryfondoma
avatar

Število prispevkov : 329

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Pri Treh Metlah   Pon Mar 12, 2012 11:09 am

Trey se je nasmehnil. Iskreno in sproščeno in srečno nasmehnil. Šla bo z njim. Z njim. Ne z Gregom ali komerkoli... osuplo se je obrnil h Gregu. Ta je skoraj napol ležal na klopi, se naslanjal na Evelyn in ob tem rjovel od smeha. Atreyu ga je presenečeno pogledal in Greg je s prstom pokazal nanj, kakor da je opazil nekaj res smešnega. "Ko bi videl zdajle svoj obraz! Kot kakšen sestradan hrček, ki je dobil cel lešnik! Nasedel si, stari, nasedel! Resno, mislil sem že, da mu bom moral s kletvijo zagroziti, da se bo spravil in te povabil ven," je navrgel v Evelynino smer, potem pa se je še naprej smejal. In Treyu se je posvetilo, kaj je Greg počel zadnje dni. Sploh ga ni oviral, izzival ga je! Stopil je naprej in z mize pograbil pero, ter na mizo načečkal nekaj besed. Pero se je z veselim, prodornim čivkom oglasilo: "Če ne bi bil v prisotnosti dame, bi te pretepel!" Greg je ob tem planil v še glasnejši smeh in zdaj je pritegnil že kar nekaj pogledov, toda Atreyu je bilo enkrat za spremembo vseeno glede tega. Z obraza si kar ni mogel izbrisati nasmeška. Greg si je obrisal solzne oči, potem pa dvignil roko in natakarici zaklical: "Še tri maslenuške, prosim, ekstra alkoholne, da se tadva malo sprostita!"

_________________

Accepting that you can't do something is the first step towards failing.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
Evelyn Hayes
5. letnik Gryfondoma
avatar

Število prispevkov : 62

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Pri Treh Metlah   Tor Mar 13, 2012 3:25 am

    Njen pogled je zamišljeno počival na Treyu, dokler se ni nenadoma prestrašeno zdrznila zaradi izpada smeha, ki je izviral pri osebi, ki je sedela na njeni desni. Sestradan hrček? Greg s svojimi komentarji ni prav nič pomagal in nenadoma se je namrščila ob njegovem pojasnilu, čeprav je mešanica različnih občutkov nekoliko upočasnila njen odzivni čas. Greg se je glasno smejal, Trey je izgledal nekako zadovoljen in ona se je nenadoma počutila še bolj čudno kot prej. »Vidva res nista normalna,« se je nasmehnila, potem pa stresla z glavo, da bi se nekoliko zbrala. Postrani je s pogledom ošinila Grega in pomislila, če je to res pogovor, ki bi si ga želela imeti z njim v bližini. Pa saj načeloma ni imela kaj proti njemu, ampak vse skupaj je bilo rahlo nenavadno. »Okej, prav, bi mi zdaj nekdo pojasnil, kaj točno se dogaja?« je rekla z rahlo sumničavim tonom glasu, saj je imela občutek, da se je dogajalo nekaj, o čemer se njej sami še sanjalo ni. Vsaj ne popolnoma in veliko raje bi slišala razlago kot pa sama prišla do nenavadnih zaključkov. »Resno,« je rekla in s pogledom zdrsnila od enega do drugega, še vedno ne popolnoma prepričana, kaj se je dogajalo.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
Atreyu Jones
7. letnik Gryfondoma
avatar

Število prispevkov : 329

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Pri Treh Metlah   Tor Mar 13, 2012 6:20 am

Greg je Evelyn nekoliko začudeno pogledal, potem pa se je mehko zasmejal. "Hej, saj sem polaskan, da imam očitno tako dobre igralske sposobnosti," je začel in si razmršil lase. "Ampak a ni bilo očitno? Treyu si všeč ampak reva se že dve leti ni spravil k temu, da bi te povabil na zmenek. Moral sem ga nekako zbosti, zato sem se delal, da si mi všeč. Čeprav si res huda, ane. Če se vama ne izide, definitivno pridi kaj do mene." Potem je iz sebe iztisnil presenečen zvok, ker ga je Trey zgrabil za ovratnik in ga potegnil s klopi. V zraku so že visele besede: Dobro. Hvala. Adijo. Greg je zamomljal nekaj o nehvaležnosti, pomežiknil Evelyn in se skupaj s svojimi vrečkami iz Creparja odpravil skozi vrata. Ravno takrat je natakarica prinesla maslenuške in Trey ji je plačal, potem pa je spet prisedel k Evelyn. Nasmehnil se ji je. Potem je njeno pozornost preusmeril k mizi, kjer je s palico izpisal še nekaj vrstic: Oprosti, Greg zna biti hud tepec. Jaz pa včasih tudi nisem kaj boljši. Žal mi je, da sem se zadnje dni tako čudno obnašal. Mislil sem, da sta si bila z Gregom mogoče všeč.

_________________

Accepting that you can't do something is the first step towards failing.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
Evelyn Hayes
5. letnik Gryfondoma
avatar

Število prispevkov : 62

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Pri Treh Metlah   Tor Mar 13, 2012 8:02 am

    Ob začudenem pogledu, ki ga ji je namenil Greg, se je nekoliko nejevoljno namrščila, nato pa je ostala tiho in ga samo poslušala, medtem ko so se po njeni glavi podile takšne in drugačne misli. Ob njegovem komentarju se je presenečeno nasmehnila, čeprav o sebi ni nikoli ravno razmišljala na takšen način – je pač bila, takšna ali drugačna, in Gregova ponudba je bila precej nenavadna, sploh glede na situacijo. Tudi ko ga je Trey zgrabil in odpravil, se ni zares odzvala – delno zaradi presenečenosti in delno zato, ker Greg pač ni bil človek, ki bi ga še vedno imela ob sebi ob takšnem pogovoru, čeprav je ravno on pognal stvari v tek. Ko je Trey prisedel, se je napol obrnila na klopi in oprla svojo roko ob naslonjalo klopi in nanjo naslonila glavo, pogled pa uprla v mizo. »Še vedno pa je Greg tisti, ki je bil iskren z menoj,« je spregovorila in nato stresla z glavo, ko se je zavedla, da ni bila poštena. Njene oči so poiskale njegove, medtem ko so se njene ustnice ukrivile v polovičen nasmešek. »Torej, Trey, kaj se dogaja?« se je pozanimala in mu dala priložnost, da ji sam razloži – resnico, kaj pa drugega.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
Atreyu Jones
7. letnik Gryfondoma
avatar

Število prispevkov : 329

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Pri Treh Metlah   Tor Mar 13, 2012 9:39 am

To je Treyu končno izbrisalo nasmešek z obraza. Resno? Gregovo zavajanje in izzivanje je imela za iskrenost? Vse to bi ji razložil sam, če bi imel jezik in mu ne bi bilo treba tri minute mahati po zraku, preden bi ji lahko sporočil to, kar ji je Greg lahko v nekaj sekundah. To, zakaj se ji ni približal nekaj dni prej, pa ji je že razložil. Mislil je, da sta si bila z Gregom všeč. Nisem se hotel vmešavati, je dopisal. Če bi ti bil Greg všeč, vama ne bi hotel stati na poti. In nisem točno vedel, če sem do tebe res čutil kaj več kot prijateljstvo, zato nisem hotel delati prenagljenih odločitev. Potem je zavzdihnil. Morda se je vseeno prenaglil. Če bi lahko govoril, bi bilo vse skupaj toliko bolj preprosto. Lahko bi ji točno zaupal svoje dvome in strahove in jih obrazložil, s poudarki, z barvo glasu. Tako pa so bile bleščeče črke, ki so počasi bledele na mizi, edini način, da ji je poskušal povedati, kar je želel. In do zdaj je kazalo, da je bila zaradi njegovih besed kvečjemu bolj zmedena in jezna. Oprosti, je napisal.

_________________

Accepting that you can't do something is the first step towards failing.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
Evelyn Hayes
5. letnik Gryfondoma
avatar

Število prispevkov : 62

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Pri Treh Metlah   Tor Mar 13, 2012 9:48 am

    Njen pogled je begal od napisanih besed pa do njegovih oči, v katerih je lahko videla toliko vsega, kar ji ni mogel povedati – njegove misli, morda delno tudi občutke in strahove, čeprav bi bilo po drugi strani popolnoma možno, da je v njegovih očeh videla le odsev svojih. Kakorkoli že, njene misli so se ob tem počasi jasnile. Navsezadnje je bila očitno presneta strahopetka, kar se je tega tikalo – vedno se je raje izognila resnim pogovorom ali nasploh ljudem, da ni prišlo do pretirano zapletenih situacij in je lahko živela svoje preprosto življenje, zdaj pa se je vse spreminjalo. Koga je slepila, pravzaprav? Stvari so bile spremenjene že nekaj časa in tisti zoprni občutek je končno lahko nečemu pripisala, čeprav je še vedno sama pri sebi prav dobro vedela, da bo potrebovala čas za vse skupaj. Ni ji ušel njegov vzdih in zadnja beseda, ki se je pojavila na mizi, je bila nenadoma preveč zanjo. Navsezadnje je šla že čez toliko zmedenih misli, ki jih ponavadi ni imela v celotnem letu, on pa se ji je opravičeval? Presneto. »Ne, Trey,« je odkimala, ne da bi se njen obraz ob tem kakorkoli spremenil. Še vedno je bila resna, zamišljena, morda na pogled tudi jezna in zmedena, kaj pa je vedela. Ampak kako naj mu vse skupaj razloži? Za trenutek je zaprla oči, medtem ko je skušala najti tisto pametno rešitev vsega skupaj, potem pa se je nenadoma domislila – tako ali tako je bil odgovor že ves čas pred njenim nosom. Iznenada in najbrž zanj popolnoma nepričakovano se je rahlo sklonila naprej in ga poljubila, njena dlan pa je ob tem nežno zdrsnila čez njegovo ličnico in obstala ob njegovem vratu. To je bilo to – poljub, ki je lahko povedal veliko več, kot bi sama kadarkoli zmogla. Nato se je umaknila, ampak še vedno ne povsem – zgolj toliko, da je lahko v njegovo uho šepnila nekaj besed. »Je bila to prenagljena odločitev?«
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
Atreyu Jones
7. letnik Gryfondoma
avatar

Število prispevkov : 329

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Pri Treh Metlah   Sre Mar 14, 2012 4:44 am

Trey je zaprl oči v trenutku, ko je začutil njene ustnice na svojih. Bila je tako mehka in nežna. Njegove roke so se dvignile k njenim in eno dlan je ovil okoli zapestja njene roke, ki je zdaj počivala na njegovem vratu, z drugo pa se je dotaknil njenih las, ki so v slapu padali prek njenega ramena. Ko se je odmaknila, je bil še vedno nekoliko zbegan, kot takrat, ko se zbudiš, potem pa zapreš oči in spiš naprej, ne da bi se točno zavedal, kaj se okoli tebe dogaja. "Je bila to prenagljena odločitev?" je vprašala Evelyn in Trey se je spravil dovolj k sebi, da ji je odkimal, potem pa jo je potegnil nazaj v poljub. Dolgo časa že ni bil tako zelo zadovoljen in njene ustnice so imele okus po vroči čokoladi. Čez nekaj časa, ko jo je končno izpustil, je opazil, da so napisi na mizi že povsem zbledeli. Tudi maslenušek se je v tem času že nekoliko ohladil in ko je poskusil požirek, je ugotovil, da mu ne paše več. Namesto tega je spet vzel palico in predlagal Evelyn, da se odpravita na sprehod in izkoristita še tiste nekaj sonca, ki ga je premoglo popoldne. Po sprehodu bi se lahko lepo počasi odpravila nazaj proti gradu, kjer bi ujela večerjo, je pomislil. Če pa bo kje v gradu naletel na Grega pa še toliko bolje. Dolžan mu je bil prijateljsko brco ali dve.

_________________

Accepting that you can't do something is the first step towards failing.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
Evelyn Hayes
5. letnik Gryfondoma
avatar

Število prispevkov : 62

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Pri Treh Metlah   Sre Mar 14, 2012 9:15 am

    Bilo je – katera je bila beseda, ki jo je iskala? Čeprav bi ponavadi najbrž z vso zavzetostjo skušala najti popolno besedo za vse skupaj, ji tokrat ne bi moglo biti bolj vseeno. Besede so bile še vedno samo besede in v tistem trenutku Evelyn ne bi moglo biti bolj vseeno za njih, sploh ko jo je Trey potegnil nazaj in njene ustnice so se ukrivile v lahen nasmešek, ki ga je med poljubom najbrž lahko začutil. Nežno je z dlanjo zdrsela po koži na zadnji strani njegovega vratu. Njena dlan ga je napol objemala še po tem, ko sta se ločila, čeprav jo je čez nekaj trenutkov sama umaknila, ne da bi bila popolnoma sposobna izbrisati tistega polovičnega nasmeška iz svojega obraza. S pogledom je sledila Treyjevemu početju, medtem ko je poskusil pijačo, nato pa prikimala ob njegovem predlogu in vstala, si oblekla svojo jopo in se naslonila na zid, medtem ko je njen pogled zaobjel Treya, s katerim je že v naslednjem trenutku odkorakala ven in v svoja pljuča zajela sveži zrak, nato pa se napol obrnila proti Treyu in se naslonila na steno. Nekaj trenutkov ga je zgolj opazovala, popolnoma zatopljena v lastne misli, potem pa se je nasmehnila. »Neverjetno,« je bil njen komentar, preden je ovila svoje roke okrog njega in ga potegnila v objem. Čez nekaj trenutkov je dvignila glavo in uprla pogled v njegove oči. »Torej, kam greva?« se je pozanimala, saj je obstajalo kar nekaj poti, ki so vodile do gradu.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
Atreyu Jones
7. letnik Gryfondoma
avatar

Število prispevkov : 329

ObjavljaNaslov sporočila: Re: Pri Treh Metlah   Čet Mar 15, 2012 7:59 am

Zrak zunaj je bil hladen in oster, saj je bil vhod v kavarno ovit v senco, ki jo je nanj metala sosednja zgradba, vedno obljudeni Medeni car. Toda Atreya ni zeblo, sploh potem ne, ko je Evelyn ovila roke okoli njega in ga objela. Tudi po tem, ko ji je pokazal, po kateri poti se bosta odpravila, je ni izpustil. No, nekoliko že, da sta lahko hodila, toda vso pot jo je držal za roko ali pa za pas, vsake toliko pa jo je potegnil v poljub, preprosto zato, ker je to lahko storil. Na poti sta srečala nekaj sošolcev, ki so ju z navdušenjem pozdravili. Nekaterim se njuna nova zveza očitno ni zdela čisto nič posebnega, spet drugi pa so jima navdušeno povedali, kako lep par sta bila. Trey je vso pot proti gradu hodil v nekakšni meglici, zaradi katere je bilo vse razen Evelyn nekoliko zabrisano. Njun sprehod je bil dolg in sonce je že zahajalo, tako da ju je Trey omahujoče usmeril proti grajskemu vhodu. Preden bi uspela stopiti v grad, je Evelyn še enkrat objel in jo poljubil, počasi, z občutkom. Potem se ji je nasmehnil in jo odpeljal v avlo in potem v Veliko dvorano, kjer je bila večina učencev že sredi večerje. Čeprav je ves čas ostal v njeni neposredni bližini je zdaj ni več objemal, saj ni hotel, da bi bilo njej neprijetno. Konec koncev se nista še nič pogovarjala o tem, kako javne zveze si želita in nikdar ni bil navajen deliti svojih najbolj osebnih čustev in dogodkov z drugimi, zato tudi zdaj ni želel občinstva.

((Lahko kr v Veliki dvorani nadaljuješ, lahko pa zaključiva tale RPG pa kdaj drugič naprej Smile))

_________________

Accepting that you can't do something is the first step towards failing.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
Sponsored content



ObjavljaNaslov sporočila: Re: Pri Treh Metlah   

Nazaj na vrh Go down
 

Pri Treh Metlah

Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Nazaj na vrh 
Stran 1 od 3Pojdi na stran : 1, 2, 3  Next

Permissions in this forum:Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Objects of Desire :: Bradavičarka :: Meryascoveena-